Search the digital library catalog

Keywords: tekstilni materiali, funkcionalno gradientni materiali, barierne membrane, bioaktivne membrane, protimikrobne lastnosti
Published in DKUM: 27.05.2020; Views: 974; Downloads: 38
Full text (393,33 KB)

Keywords: tekstilna tehnologija, tekstilni materiali, tekstilni izdelki, študentski projekti
Published in DKUM: 05.08.2019; Views: 1762; Downloads: 88
Full text (764,60 KB)

Abstract: Polietilen tereftalat v tekstilni industriji poznamo tudi pod imenom poliester. Količina odpadnega poliestrnega tekstilnega materiala narašča, zato je potrebno poiskati primerne načine za njegovo recikliranje in ponovno uporabo. Kot uspešni postopki kemijske razgradnje so se izkazal različni postopki hidrolize. Diplomsko delo je namenjeno analizi razgradnih produktov poliestrnih tekstilnih materialov po alkalni in nevtralni hidrolizi ter čiščenju nastalega trdega produkta. Čiščenje smo izvedli s postopki kristalizacije, sublimacije, vroče filtracije in kislinsko bazne ekstrakcije. Rezultati so bili ovrednoteni s pomočjo IR spektroskopije in potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Ugotovili smo, da se nobeden od postopkov čiščenja ni izkazal za zelo uspešnega, v neki meri sta učinkovita le postopka kristalizacije in sublimacije.
Keywords: poliester, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, tereftalna kislina, čiščenje, tekstilni materiali, odpadni tekstilni materiali, recikliranje
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1463; Downloads: 171
Full text (2,13 MB)

Abstract: Diplomsko delo obsega podroben pregled koktajl oblek, njen nastanek in v kakšnih oblikah se je pojavljala čez desetletja prejšnjega stoletja. Podrobneje smo preučili linije koktajl oblek in se osredotočili na vrste primernih tekstilij za njihovo izdelavo, saj le tako lahko koktajl obleka deluje prefinjeno in elegantno. Na podlagi inspiracije, ki nam je bila arhitektura mesta Budimpešte, smo oblikovali manjšo kolekcijo koktajl ženskih oblek, ki je predstavljena z modnimi in konstrukcijskimi skicami. Za tri izbrane modele smo konstruirali temeljna kroja na podlagi telesnih mer testnih oseb in jih modelirali v kroje koktajl oblek. Rezultat dela so trije sešiti modeli koktajl oblek, ki so predstavljeni z vidika inspiracije za njihov nastanek, konstrukcije in modeliranja krojev ter uporabljenih materialov za koktajl obleke.
Keywords: ženska oblačila, koktajl obleka, konstruiranje in modeliranje krojev, telesne mere, tekstilni materiali
Published in DKUM: 20.10.2015; Views: 1691; Downloads: 167
Full text (5,49 MB)

Abstract: V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter globalne rasti prebivalstva, močno narastla tudi količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Posledično se je povečala tudi količina odpadnega tekstila, upravičeno pa lahko sklepamo, da bo le-ta v prihodnjih letih le še naraščala. Po ocenah strokovnjakov naj bi na odlagališčih odpadkov končalo kar 70 % odpadnih tekstilnih materialov, vsi ti nepredelani odpadki pa predstavljajo ogromen neuporabljen vir sekundarnih surovin in negativni ogljični odtis za okolje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja možnosti kemijskega recikliranja tekstilnega materiala bombažnega, volnenega in poliestrnega izvora, oziroma tekstilnih mešanic omenjenih komponent. Odločili smo se za izbiro kemikalij in pogojev, s katerimi bi dosegli čim višjo učinkovitost, hkrati pa bi bil postopek še vedno čim bolj ekološko in ekonomsko sprejemljiv. Razgradnjo naravnih vlaken (bombaža in volne) smo tako izvajali z uporabo H3PO4 (fosforjeve (V) kisline). Pri tem smo razmišljali tudi o nadaljnji uporabi produkta, ki bi ga še posebej zaradi prisotnosti fosforjevih ionov lahko uporabili v pridelavi umetnih gnojil. Za razgradnjo poliestrnega materiala smo uporabili proces nevtralne hidrolize pri dveh različnih razmerjih med poliestrom in vodo. Pri tem smo dosegli depolimerizacijo poliestra (PET) do osnovnih gradnikov: tereftalne kisline (TK) in etilen glikola (EG). Izvedbi reakcije razgradnje eno-komponentnih materialov je sledilo ločevanje dvo-komponentnega materiala, ki je bil sestavljen iz kombinacije bombaža in poliestra oziroma volne in poliestra. Razgradnjo naravnih vlaken ter ločevanje tekstilnih komponent smo izvajali v steklenem reaktorju, medtem ko smo za nevtralno hidrolizo poliestra uporabili posebej v ta namen izdelan visokotlačni in visokotemperaturni reaktor. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da lahko z uporabo H3PO4 kisline uspešno razgradimo naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, največji vpliv na izkoristek reakcije pa imata izbrana koncentracija kisline in reakcijski čas. Podobno smo ugotovili tudi pri eksperimentih ločevanja mešanic omenjenih naravnih vlaken s poliestrom, v katerih je poliestrni material ostal kemijsko nespremenjen. Na osnovi rezultatov nevtralne hidrolize smo ugotovili, da je mogoče PET zgolj s pomočjo vode, povišane temperature in tlaka depolimerizirati do osnovnih enot. Po prečiščenju trdega reakcijskega produkta smo pridobili tereftalno kislino (TA) visoke čistosti. Ugotovili smo, da na izkoristek nevtralne hidrolize vplivata tako čas reakcije, kot tudi razmerje med PET materialom in vodo, ki posledično vpliva tudi na delovni tlak v sistemu.
Keywords: depolimerizacija, nevtralna hidroliza PET, kemijsko recikliranje, tekstilni materiali, recikliranje mešanih materialov, poliester, bombaž, volna
Published in DKUM: 09.10.2015; Views: 2097; Downloads: 216
Full text (3,68 MB)