| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Globoko evtektična topila za zeleno in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz čebulnih (Allium cepa L.) olupkov : magistrsko delo
Saša Stanković, 2022, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo v prvi fazi raziskav sintetizirali globoko evtektična topila, ki predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom. Topila smo sintetizirali na osnovi holin klorida, kot akceptorja vodikove vezi; propan-1,2-diol, ocetno kislino, mlečno kislino, fruktozo in butan-1,4-diol pa smo izmenično uporabili kot donorje vodikove vezi. Učinkovitost ekstrakcij z globoko evtektičnimi topili smo primerjali z učinkovitostjo ekstrakcij s konvencionalnimi organskimi topili, kot sta metanol in etanol ter deionizirano vodo. Bioaktivne spojine iz uprašenih čebulnih olupkov smo ekstrahirali po metodi ultrazvočne ekstrakcije v kombinaciji s centrifugiranjem in jih identificirali z analizo na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti z UV detektorjem in tekočinski kromatografiji z masnim spektrometrom. Bioaktivne komponente smo kvantitativno ovrednotili z zasnovo umeritvenih krivulj, ki smo jih pripravili iz osnovnih standardnih raztopin. Pri proučevanju bioaktivnih učinkovin iz čebulnih olupkov smo se omejili na določanje protokatehuične kisline, kvercetina, kvercetin-3,4'-diglukozida in kvercetin-3-β-D-glukozida. Dobljenim ekstraktom smo po večih metodah (ABTS, FRAP, DPPH, TPC) določili antioksidativno učinkovitost. Rezultate obeh analiz smo poenotili in ugotovili, da smo s 70 % metanolom in globoko evtektičnimi topili, kjer smo kot donor vodikove vezi uporabili ocetno kislino, mlečno kislino in butan-1,4-diol, ekstrahirali največ spojin z visokim antioksidativnim učinkom.
Keywords: globoko evtektična topila, čebulni olupki, zelena kemija, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, antioksidativni testi
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 786; Downloads: 185
.pdf Full text (3,17 MB)

2.
Uporaba procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tomaž Gabrovec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Kisla sirotka, kot stranski produkt mlekarske industrije, ne predstavlja samo vse večjega okoljskega problema, ampak je tudi potencialno pomemben vir različnih nutrientov. Namen tega diplomskega dela je bil proučiti uporabnost procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke, proizvedene na območju Slovenije. Kot polprepustno membrano pri delu smo uporabili votlo-vlaknasto biomimetično akvaporinsko membrano, z vgrajenimi molekulami proteina akvaporina v njeno notranjo strukturo. Prav tako je bila testirana uporabnost 1 M natrijevega klorida, 1 M kuhinjske soli, morske vode ter 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata kot gonilne raztopine. Uspešnost procesa koncentriranja je bila spremljana z meritvami fluksa vode, osmotskega tlaka, povratnega fluksa topljenca ter vsebnosti beljakovine laktoferina v vhodni raztopini. Med testiranimi gonilnimi raztopinami je najslabše lastnosti izkazala raztopina 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata. Po drugi strani pa, pri uporabi 1 M natrijevega klorida in 1 molarne kuhinjske soli kot gonilnih raztopin, ni bilo opaziti razlik v izrabi procesa niti v delovanju same membrane. Pri poskusih z morsko vodo smo dobili nekoliko slabše rezultate v primerjavi z natrijevim kloridom in kuhinjsko soljo kot gonilno raztopino in je lahko z ekonomskega vidika dobra alternativa za uporabo v procesu osmoze, glede na njeno razširjenost po svetu. Da bi izkoristili potencial akvaporinske membrane v procesu osmoze, je bilo potrebno po vsaki filtraciji očistiti njeno površino. V naši raziskavi je bilo ustrezno čiščenje doseženo le z uporabo deionizirane vode. Rezultati te študije so pokazali, da se proces osmoze lahko uporabi za obdelavo oziroma koncentriranje stranskih produktov mlekarske industrije (predvsem kisle sirotke), z namenom pridobitve novih izdelkov z dodano tržno vrednostjo.
Keywords: osmoza, votlo-vlaknaste membrane, gonilna raztopina, sirotkine beljakovine, laktoferin, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti
Published in DKUM: 29.03.2022; Views: 799; Downloads: 57
.pdf Full text (9,15 MB)

3.
Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limone : magistrsko delo
Klara Žvab, 2021, master's thesis

Abstract: Hesperidin, eriocitrin, rutin ter kavna in klorogena kislina so antimikrobne snovi, ki jih najdemo v limoni in njenem suhem ekstraktu. Zaradi njihovih pozitivnih učinkov, predvsem na zdravje ljudi, se vse bolj pogosto uporabljajo v raznih prehrambenih dodatkih. V magistrskem delu smo razvili in optimizirali HPLC metodo, s katero identificiramo in kvantificiramo te antimikrobne snovi v suhem ekstraktu limone. Za ločevanje spojin smo uporabili gradientno elucijo, kjer smo 0,4 % ocetni kislini postopoma dodajali vse več organske faze (metanola) pri pretoku 0,8 ml/min. Komponente v ekstraktu smo identificirali s primerjavo UV spektrov in retenzijskih časov referenčnih substanc, vsebnost komponent pa smo določili na podlagi umeritvene krivulje. Pokazali smo linearnost metode za določevanje klorogene kisline, eriocitrina in hesperidina v območju 2,5–300 g/ml, kavne kisline v območju 1,0–300 g/ml in rutina v koncentracijskem območju 5,0–300 g/ml. Določili smo mejo zaznave (LOD), ki za vse komponente znaša 1,0 g/ml ter mejo določljivosti (LOQ), ki je 2,5 g/ml za hesperidin, eriocitrin in klorogeno kislino, 1,0 g/ml za kavno kislino ter 5,0 g/ml za rutin. Rezultati kažejo, da je metoda natančna za določevanje vseh komponent, medtem ko je točna za določevanje hesperidina in kavne kisline. Z optimizirano metodo smo določili vsebnost posameznih antimikrobnih komponent v različnih vzorcih ekstrakta limone. Vse komponente smo zaznali v liofiliziranem suhem ekstraktu limone, v katerem sta prevladovala hesperidin (7,09 mg/g ekstrakta) in eriocitrin (3,81 mg/g ekstrakta). Visoke vsebnosti hesperidina smo zaznali tudi v liofiliziranem ekstraktu limete, kjer je ta vrednost znašala 9,74 mg/g ekstrakta. Ostale komponente so bile v teh in ostalih vzorcih zaznane v manjših količinah, nekje od 0,15 do 2,5 mg komponente/g ekstrakta.
Keywords: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, hesperidin, eriocitrin, rutin, kavna kislina, klorogena kislina
Published in DKUM: 20.01.2021; Views: 1600; Downloads: 168
.pdf Full text (5,31 MB)

4.
RAZVOJ HPLC ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE SPROŠČANJA ZDRAVILNIH UČINKOVIN IZ MEDICINSKIH OBLOG OB SOČASNEM UPOŠTEVANJU EROZIJE NOSILNEGA MATERIALA
Natalija Virant, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil razviti in validirati HPLC analizno metodo za določanje sproščanja benzokaina iz nanovlaken. V ta namen smo pripravili elektropredena nanovlakna z benzokainom in optimizirali postopek elektropredenja iz celuloznega acetata (CA). Pri tem smo preučevali vpliv procesnih parametrov in parametrov predilne raztopine na potek elektropredenja. Dobljena nanovlakna smo okarakterizirali s SEM in FTIR analizo, določili smo tudi stopnjo nabrekanja in stični kot. Koncentracije benzokaina smo določali z uporabo kolone Supelcosil LC-18 (20 cm x 4,6 cm, 3µm) in UV-VIS detektorja pri valovni dolžini 285 nm. Kot optimalno mobilno fazo smo izbrali acetonitril:voda (60:40) pri pretoku 0,8 ml/min. Pri teh pogojih se je benzokain eluiral pri 4,26 min. Določili smo, da je razvita metoda natančna, točna in linearna v območju med 5 in 50 mg/l. Meja zaznavnosti (LOD) znaša 1,08 mg/l, meja določljivosti (LOQ) pa 3,27 mg/l. Gladka nanovlakna, s premerom med 400 in 900 nm, smo izpredli iz 17 ut. % CA v 85 % ocetni kislini. Optimalni procesni parametri elektropredenja so: napetost 75 kV in razdalja med elektrodama 160 mm. Optimalni predilni raztopini smo dodali 5 % benzokaina (glede na maso CA) in ta dodatek ni vplival na postopek elektropredenja.
Keywords: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, elektropredenje, benzokain, kinetika sproščanja
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 4298; Downloads: 304
.pdf Full text (4,03 MB)

5.
ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE
Urška Červek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstavitev različnih analiznih metod za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v različnih matricah. V okviru diplomske naloge smo želeli tudi ugotoviti, kakšen vpliv imajo organska onesnaževala okolja, v našem primeru policiklični aromatski ogljikovodiki, na človeka in okolje v katerem živimo. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo uporabili metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s fluorescenčnim (FLD) detektorjem in detektorjem na niz fotodiod (DAD). Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija tekoče - tekoče in trdno - tekoče. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili z ozirom na zahteve validacijskega postopka. Rezultati analiz so pokazali, da so analizne metode uporabne za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v vodah (med 2 ng/mL in 20 ng/mL), v kompostih in blatu (med 5 ng/mL in 30 ng/mL) ter v emisijah (med 1 µg/mL in 5 µg/mL). Dodatno smo ustreznost metod potrdili z izkoristki in medlaboratorijskimi primerjalnimi testi, saj so le-ti ponovljivi in znotraj predpisanih kriterijev.
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, FLD in DAD detektor, onesnaževala, okolje
Published in DKUM: 27.02.2014; Views: 2767; Downloads: 341
.pdf Full text (2,41 MB)

6.
7.
8.
9.
Search done in 2.39 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica