| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 35
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limone
Klara Žvab, 2021, master's thesis

Abstract: Hesperidin, eriocitrin, rutin ter kavna in klorogena kislina so antimikrobne snovi, ki jih najdemo v limoni in njenem suhem ekstraktu. Zaradi njihovih pozitivnih učinkov, predvsem na zdravje ljudi, se vse bolj pogosto uporabljajo v raznih prehrambenih dodatkih. V magistrskem delu smo razvili in optimizirali HPLC metodo, s katero identificiramo in kvantificiramo te antimikrobne snovi v suhem ekstraktu limone. Za ločevanje spojin smo uporabili gradientno elucijo, kjer smo 0,4 % ocetni kislini postopoma dodajali vse več organske faze (metanola) pri pretoku 0,8 ml/min. Komponente v ekstraktu smo identificirali s primerjavo UV spektrov in retenzijskih časov referenčnih substanc, vsebnost komponent pa smo določili na podlagi umeritvene krivulje. Pokazali smo linearnost metode za določevanje klorogene kisline, eriocitrina in hesperidina v območju 2,5–300 g/ml, kavne kisline v območju 1,0–300 g/ml in rutina v koncentracijskem območju 5,0–300 g/ml. Določili smo mejo zaznave (LOD), ki za vse komponente znaša 1,0 g/ml ter mejo določljivosti (LOQ), ki je 2,5 g/ml za hesperidin, eriocitrin in klorogeno kislino, 1,0 g/ml za kavno kislino ter 5,0 g/ml za rutin. Rezultati kažejo, da je metoda natančna za določevanje vseh komponent, medtem ko je točna za določevanje hesperidina in kavne kisline. Z optimizirano metodo smo določili vsebnost posameznih antimikrobnih komponent v različnih vzorcih ekstrakta limone. Vse komponente smo zaznali v liofiliziranem suhem ekstraktu limone, v katerem sta prevladovala hesperidin (7,09 mg/g ekstrakta) in eriocitrin (3,81 mg/g ekstrakta). Visoke vsebnosti hesperidina smo zaznali tudi v liofiliziranem ekstraktu limete, kjer je ta vrednost znašala 9,74 mg/g ekstrakta. Ostale komponente so bile v teh in ostalih vzorcih zaznane v manjših količinah, nekje od 0,15 do 2,5 mg komponente/g ekstrakta.
Keywords: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, hesperidin, eriocitrin, rutin, kavna kislina, klorogena kislina
Published: 20.01.2021; Views: 194; Downloads: 37
.pdf Full text (5,31 MB)

2.
Speciacijska analiza kroma v vinu in pivu z uporabo tekočinske kromatografije z visoko ločljivostjo, masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo in obogatenih stabilnih izotopov 53 Cr(III) ter 50 Cr(VI)
Maja Gabrič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vino in pivo sta priljubljeni pijači. Vsebujeta vodo, minerale, vitamine, elemente v sledovih in različne organske spojine, kot so organske kisline, polifenoli, aminokisline, polisaharidi in alkohol. Med elementi v sledovih se v obeh pijačah nahaja tudi krom (Cr). V okolju sta najbolj stabilni kemijski obliki trivalentni (Cr(III)) in šestvalentni (Cr(VI)) krom. Spojine Cr(VI) so za vse žive organizme zelo strupene in kancerogene, medtem ko so spojine trivalentnega kroma bistveno manj strupene in v nizkih koncentracijah esencialne za človeka. V znanstveni literaturi so v zadnjem obdobju objavili članke, ki poročajo o vsebnosti Cr(VI) v vinih in pivih. To bi pomenilo, da pitje teh pijač predstavlja dolgoročno kronično izpostavljenost velikega dela človeškega prebivalstva strupenemu Cr(VI). Polifenoli in ostale organske spojine, ki so v vinu in pivih so močni reducenti. Zaradi njih vina in piva, ne morejo vsebovati Cr(VI). Ugotovitve o navzočnosti Cr(VI) v vinih in pivih, so najverjetneje posledica napačno uporabljenih analiznih postopkov za določanje kemijskih zvrsti kroma (speciacije kroma). Zato smo v diplomski nalogi želeli potrditi hipotezo, da Cr(VI), v vinih in pivih, ne more obstajati. V ta namen smo analizirali vzorce vina in piva z zanesljivim postopkom speciacijske analize z anionsko-izmenjalno tekočinsko kromatografijo z visoko ločljivostjo (HPLC) v povezavi z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Obnašanje Cr(III) in Cr(VI) v vzorcih vin in piv smo preučili z uporabo obogatenih stabilnih izotopov 53Cr(III) in 50Cr(VI). Kromatografsko ločbo smo spremljali z ICP-MS pri m/z 50, 52 in 53. V vzorcih vin in piv smo določili tudi celotne koncentracija kroma in nekaterih izbranih elementov. Rezultati kažejo, da vina in piva ne vsebujejo Cr(VI), ter da se je izotopsko označen 50Cr(VI), ki smo ga dodali v vino in pivo, zaradi prisotnosti antioksidantov in organske snovi v vzorcih, reduciral do 50Cr(III).
Keywords: vino, pivo, speciacija kroma, tekočinska kromatografija z visoko ločljivostjo, masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo, obogateni stabilni izotopi 53Cr(III) in 50Cr(VI)
Published: 08.10.2020; Views: 232; Downloads: 37
.pdf Full text (1,23 MB)

3.
Kromatografsko določanje vsebnosti bisfenola a v embaliranih vodah
Lucija Hajdinjak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Embalirane vode spadajo med najbolj pogoste nakupe v vsakdanjem življenju, saj voda spada med najbolj zdrave pijače na svetu. Zaradi svoje embalaže pa lahko vsebuje številne strupene snovi, med katere spada tudi bisfenol A. Te snovi namreč prehajajo iz embalaže v vodo. Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se uporablja kot monomer pri sintezi polikarbonatne plastike. Veliko se ga uporabi za sintezo epoksidnih smol. Plastiki daje zelo dobre karakteristike, vendar pa je za človeka strupen. Njegov nezreagiran delež migrira iz embalaže v vodo in ob zaužitju lahko v našem telesu vzpodbudi in povzroči številne bolezni in nepravilnosti. Zaradi njegovih negativnih učinkov na zdravje ljudi so številni proizvajalci plastike začeli izločat bisfenol A iz sintez, vendar se ga še vedno uporablja. Ravno zaradi tega smo želeli raziskati, ali plastenke vode še vedno vsebujejo bisfenol A, ki nato lahko migrira v vodo, ki jo zaužijemo. V sklopu diplomskega dela smo razvili uporabne metode ekstrakcije bisfenola A na trdni fazi na koloni Strata X ter metode njegove kvantitativne analize s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi z UV detekcijo. Analizirali smo 15 vzorcev vod, in sicer 10 srbskega in bosanskega porekla ter 5 slovenskega porekla. Uporabnost metode smo potrdili na obogatenih vzorcih vode. Uporabljeni topili za pripravo standardnih raztopin, pri postopkih ekstrakcije ter pripravo mobilnih faz za kromatografijo sta bila metanol in acetonitril. Izvedli smo reverzno fazno izokratsko elucijo in bisfenol A zaznali pri 210 nm. Prikazana analiza je zelo primerna za vzorce bisfenola A, katerih koncentracije presegajo 1 mg/L. Metoda pa ni bila dovolj občutljiva za analizo vzorcev nižjih koncentracij, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri analizi realnih vzorcev. Bisfenol A se namreč v vodi nahaja v izredno nizkih koncentracijah, ki pa so po rezultatih sodeč pod mejo zaznavnosti UV detektorja.
Keywords: bisfenol A, embalirana voda, plastika, tekočinska kromatografija, ultravijolična svetloba
Published: 08.10.2020; Views: 146; Downloads: 41
.pdf Full text (3,05 MB)

4.
Sočasno določanje ferulne, kavne in p-kumarne kisline v rastlinskih vzorcih s tekočinsko kromatografijo
Mateja Krempl, 2020, master's thesis

Abstract: Določali smo vsebnosti ferulne kisline, kavne kisline in p-kumarne kisline v vzorcu rdečega grozdja, v trgovsko dosegljivem rožmarinovem ekstraktu in v trgovsko dosegljivem ekstraktu zelene kave. Preiskovane kisline smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo. Za ločevanje spojin smo uporabili izokratsko elucijo, kjer smo kot mobilno fazo uporabili mešanico metanola, vode in ocetne kisline v volumskem razmerju 15:80:5. Spojine v ekstraktih smo potrdili s primerjavo retenzijskih časov standardov, kvantifikacijo pa smo izvedli na podlagi umeritvenih krivulj. Linearnost metode je bila za vse preiskovane kisline potrjena v koncentracijskem območju 1,0–100,0 mg/L. Vzorce smo pripravljali z različnimi postopki ekstrakcij (ekstrakcija tekoče-tekoče, ekstrakcija trdno tekoče z etilacetatom v Soxhletovem aparatu in s pomočjo ultrazvoka, ekstrakcija po kislinski hidrolizi in ekstrakcija po alkalni hidrolizi vzorcev). Najvišje vsebnosti preiskovanih spojin v rdečem grozdju so bile določene z ekstrakcijo po kislinski hidrolizi vzorcev kot tudi po ultrazvočni ekstrakciji. V vzorcu rožmarinovega ekstrakta in ekstrakta zelene kave preiskovanih kislin nismo zaznali.
Keywords: Validacija, ekstrakcija, ferulna kislina, kavna kislina, p-kumarna kislina, rastlinski vzorci, tekočinska kromatografija.
Published: 12.06.2020; Views: 418; Downloads: 82
.pdf Full text (1,28 MB)

5.
Sočasno določanje različnih fenolnih spojin v ekstraktih čajev s tekočinsko kromatografijo z UV zaznavo
Maša Stopinšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Čaj predstavlja eno najbolj priljubljenih pijač na svetu in se po količini zaužitja uvršča takoj za vodo. K temu pripomorejo njegov dober okus, vonj in številne fenolne spojine, ki zaradi svojih antioksidativnih lastnosti pozitivno vplivajo na človekovo zdravje. Da bi določili dejanske vsebnosti fenolnih spojin v ekstraktih čajev, smo razvili analizno metodo z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z UV zaznavo. Analizirali smo trideset komercialno dostopnih čajev slovenskega proizvajalca in določevali prisotnost desetih fenolnih spojin: rožmarinska kislina, protokatehuična kislina, vanilinska kislina, (+)-katehin, rutin, siringinska kislina, ferulna kislina, p kumarna kislina, klorogenska kislina in kavna kislina. Razvito metodo smo validirali tako, da smo določili ponovljivost, obnovljivost in linearnost metode ter mejo določljivosti in zaznavnosti. Ekstrakte čajev smo pripravili tako, da smo po mletju in sušenju zatehtali ustrezno količino posameznega čaja, ga prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili 30 min. Sledilo je filtriranje s filter papirjem, redčenje z ultra čisto vodo na določen volumen in filtriranje s PTFE filtri tik pred analizo s HPLC-UV. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer je bila mobilna faza A sestavljena iz 100 % acetonitrila in mobilna faza B iz 1 % ocetne kisline. Separacijo smo dosegli v 40 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Ugotovili smo, da je v analiziranih sadnih čajih prisotnih v splošnem manj izbranih fenolnih spojin in v nižjih koncentracijah kot v zeliščnih in pravih čajih. Največkrat so bile v čajih prisotne vanilinska kislina, protokatehuična kislina in kavna kislina, medtem ko smo siringinsko kislino in (+)-katehin določili v najmanjšem številu čajev.
Keywords: čaj, fenolne spojine, tekočinska kromatografija, UV zaznava
Published: 25.04.2019; Views: 892; Downloads: 155
.pdf Full text (2,68 MB)

6.
Stabilnost kurkuminoidov v subkritični vodi: Določanje mehanizmov in hitrost reakcij razgradnje
Tina Zorec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kurkuma je začimba, zlato rumene barve, ki se pridobiva iz korenine rastline Curcuma longa L. Po tradicionalni vzhodni medicini so zdravilni učinki kurkume čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Ščiti jetra pred raznimi strupi in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa in izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno. Deluje protivnetno, kot antioksidant ter kemopreventivno. Kurkuma vsebuje fenolne spojine imenovane kurkuminoide, kateri dajejo rumeno oranžno barvo kurkumi in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina. Kurkuma se v veliki meri uporablja tudi v živilstvu, kot barvilo ali začimba. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv temperature na razgradnjo kurkuminoidov v subkritični vodi. Pri izvajanju eksperimentalnega dela diplomske naloge nas je zanimala maksimalna temperatura pri kateri so kurkuminoidi še stabilni. Preučili smo hitrost razgradnje posameznih kurkuminoidov v tem mediju. Prav tako smo preučili tudi reakcijski mehanizem razgradnje, torej razgradne produkte kurkuminoidov ter le te skušali kvantificirati. Eksperimente smo izvajali v laboratorijskem visoko-tlačnem visoko-temperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode. Spremljali smo vpliv temperature pri različnih reakcijskih časih. Ugotovili smo da se z višanjem temperature pri reakciji stabilnost kurkuminoidov manjša. Rezultati kažejo da so kurkuminoidi stabilni pri višjih temperaturah, pri temperaturi 180 °C pa močno razpadejo. Spremeni se njihova barva in s tem predvidevamo da razpadejo tudi zdravilne učinkovine ter nastaja vse več produktov razgradnje. Vzorce iz reaktorja smo analizirali s HPLC metodo in skušali kvalitativno kot tudi kvantitativno določiti produkte hidrotermične degradacije. V diplomskem delu je prikazan mehanizem degradacije kurkuminoidov in njihovih produktov. Naprej razpadejo na hidroksicinamične kisline, nato na vanilin, 4-hidroksibenzaldehid in še različne druge produkte, katerih nismo posebej obravnavali. Topnost kurkuminoidov v vodi je zelo slaba, zato prihaja tudi do manjših odstopanj in nihanj pri prikazu kinetičnega modela in časovne odvisnosti koncentracije komponent. Pri temperaturi 100 °C ni bilo mogoče prikazati kinetike razgradnje zaradi zelo slabe topnosti v vodi. Pri analizah smo uporabili kinetični model 1.reda in ugotovili, da je degradacija kurkuminoidov pri višjih temperaturah hitrejša kot pri nižjih.
Keywords: kurkuminoidi, subkritična voda, hidrotermična degradacija, visokotlačna tekočinska kromatografija
Published: 04.10.2016; Views: 890; Downloads: 132
.pdf Full text (2,18 MB)

7.
Validacija HPLC metode za določevanje ostankov aktivne farmacevtske učinkovine lidokainijev hidroklorid na proizvodni opremi
David Pilinger, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomske naloge je bila validacija HPLC metode za določanje ostankov učinkovine lidokainijev hidroklorid na proizvodni opremi.
Keywords: lidokainijev hidroklorid, tekočinska kromatografija, validacija
Published: 30.09.2016; Views: 1284; Downloads: 156
.pdf Full text (1,08 MB)

8.
RAZVOJ HPLC ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE SPROŠČANJA ZDRAVILNIH UČINKOVIN IZ MEDICINSKIH OBLOG OB SOČASNEM UPOŠTEVANJU EROZIJE NOSILNEGA MATERIALA
Natalija Virant, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil razviti in validirati HPLC analizno metodo za določanje sproščanja benzokaina iz nanovlaken. V ta namen smo pripravili elektropredena nanovlakna z benzokainom in optimizirali postopek elektropredenja iz celuloznega acetata (CA). Pri tem smo preučevali vpliv procesnih parametrov in parametrov predilne raztopine na potek elektropredenja. Dobljena nanovlakna smo okarakterizirali s SEM in FTIR analizo, določili smo tudi stopnjo nabrekanja in stični kot. Koncentracije benzokaina smo določali z uporabo kolone Supelcosil LC-18 (20 cm x 4,6 cm, 3µm) in UV-VIS detektorja pri valovni dolžini 285 nm. Kot optimalno mobilno fazo smo izbrali acetonitril:voda (60:40) pri pretoku 0,8 ml/min. Pri teh pogojih se je benzokain eluiral pri 4,26 min. Določili smo, da je razvita metoda natančna, točna in linearna v območju med 5 in 50 mg/l. Meja zaznavnosti (LOD) znaša 1,08 mg/l, meja določljivosti (LOQ) pa 3,27 mg/l. Gladka nanovlakna, s premerom med 400 in 900 nm, smo izpredli iz 17 ut. % CA v 85 % ocetni kislini. Optimalni procesni parametri elektropredenja so: napetost 75 kV in razdalja med elektrodama 160 mm. Optimalni predilni raztopini smo dodali 5 % benzokaina (glede na maso CA) in ta dodatek ni vplival na postopek elektropredenja.
Keywords: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, elektropredenje, benzokain, kinetika sproščanja
Published: 22.10.2015; Views: 2598; Downloads: 249
.pdf Full text (4,03 MB)

9.
KONVENCIONALNA EKSTRAKCIJA PROTOPINA IZ VOTLEGA PETELINČKA (CORYDALIS CAVA)
Matjaž Valenko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Rastlinski svet je neznansko velika shramba različnih snovi, ki imajo zdravilne učinke. Ljudje so za lajšanje bolečin in raznih drugih bolezenskih težav že od nekdaj uporabljali rastline oziroma celotni rastlinski svet. Zato ni presenetljivo, da je še danes približno polovica vseh zdravil, ki jih uporabljamo, rastlinskega izvora. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti optimalne pogoje ekstrakcije votlega petelinčka (Corydalis cava), vsebnost protopina v industrijskem in v domačem gomolju in morebitno nadaljnjo uporabo gomoljev. S samim raziskovanjem rastline in njenih alkaloidov, predvsem protopina, se povečuje tudi njena uporaba, saj jo uporabljajo kot analgetik, antidepresiv, pomirjevalo, delno tudi kot sredstvo proti raku ter za uravnavanje srčnega utripa. Za ta namen smo opravili ekstrakcije iz industrijsko pridelanega gomolja, kjer smo postopoma spreminjali začetne pogoje. Iz začetnih pogojev smo spreminjali samo en parameter, zaradi lažje primerjave dobljenih rezultatov. Pogoji, ki smo jih spreminjali, so bili temperatura, topilo, razmerje trdno – topilo, velikost delcev in pH-raztopine, medtem ko je čas ekstrakcije vedno ostajal enak. Po končanem prvem delu ekstrakcij smo rezultate analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije. Iz pridobljenih rezultatov smo izbrali tiste, ki so imeli najboljše vrednosti protopina in pri teh pogojih izvedli še nadaljnje ekstrakcije iz gomolja iz lokalnega okolja. Rezultati ekstrakcij kažejo, da smo se z ekstrakcijami industrijskega gomolja približali vsebnosti protopina iz literature (230 mg protopina/100 g materiala) pri sledečih pogojih: 50 % raztopina etanola, temperatura 30 °C, velikost delcev 0,5-0,63 mm in razmerju material – topilo 4 g materiala na 100 mL topila. Medtem ko so rezultati ekstrakcije gomolja, ki smo ga pridobili iz lokalnega gozda bistveno nižji in niso presegli 4 mg protopina na 100 g začetnega materiala.
Keywords: Corydalis cava, ekstrakcija, protopin, tekočinska kromatografija
Published: 25.03.2015; Views: 1423; Downloads: 97
.pdf Full text (3,13 MB)

10.
ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE
Urška Červek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstavitev različnih analiznih metod za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v različnih matricah. V okviru diplomske naloge smo želeli tudi ugotoviti, kakšen vpliv imajo organska onesnaževala okolja, v našem primeru policiklični aromatski ogljikovodiki, na človeka in okolje v katerem živimo. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo uporabili metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s fluorescenčnim (FLD) detektorjem in detektorjem na niz fotodiod (DAD). Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija tekoče - tekoče in trdno - tekoče. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili z ozirom na zahteve validacijskega postopka. Rezultati analiz so pokazali, da so analizne metode uporabne za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v vodah (med 2 ng/mL in 20 ng/mL), v kompostih in blatu (med 5 ng/mL in 30 ng/mL) ter v emisijah (med 1 µg/mL in 5 µg/mL). Dodatno smo ustreznost metod potrdili z izkoristki in medlaboratorijskimi primerjalnimi testi, saj so le-ti ponovljivi in znotraj predpisanih kriterijev.
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, FLD in DAD detektor, onesnaževala, okolje
Published: 27.02.2014; Views: 1664; Downloads: 235
.pdf Full text (2,41 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica