1. Globalni startupi na področju umetne inteligenceJan Prica, 2024, undergraduate thesis Abstract: Startup podjetja so gonilna sila nacionalnega in globalnega gospodarstva, saj s tehnološkim napredkom na vseh področjih spodbujajo človeški razvoj. Za njihovo delovanje je izjemnega pomena ekosistem, kateri jim nudi podporo na vseh ravneh razvoja, kar je za omenjena podjetja ključnega pomena, saj je njihov namen rast in poslovna uspešnost na globalni ravni. Med pomembnejše vidike razvoja lahko uvrščamo umetno inteligenco, ki je kljub bogati zgodovini doživela velik preobrat v zadnjem desetletju. Napredek, ki ga spodbuja izjemno tekmovalno okolje, je zaslužen za odkritja, ki omogoča večjo uspešnost na vseh področjih gospodarstva, ter olajšujejo vsakodnevno življenje ljudi po vsem svetu. Poleg največjih tehnoloških podjetij pa se postavljajo tudi globalni startupi, ki rastejo in se razvijajo z neverjetno hitrostjo, kar jim omogoča konkurenčnost na še tako tekmovalnem trgu. Kljub naši majhnosti se takšna podjetja najdejo tudi pri nas, ki z inovativnimi idejami in uveljavljenim podpornim okoljem prodirajo na globalni trg.
Keywords: umetna inteligenca, startup, tehnologija, rast, razvoj
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,04 MB) |
2. Uporaba umetne inteligence v podjetjih - primerjava Slovenije z Evropsko unijoJana Gašparič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Tehnološki napredek in napredne raziskave so omogočili razvoj izjemno močnih in hitrih računalnikov. Sodobni računalniki zmorejo obdelati veliko količino podatkov v kratkem času, kar je ključno za implementacijo umetne inteligence. Vključevanje tehnologij umetne inteligence v podjetja lahko izboljša poslovanje podjetij. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili definicijo, zgodovino, razširjenost uporabe umetne inteligence ter različne vrste in tehnologije umetne inteligence. V nadaljevanju smo se osredotočili na uporabo umetne inteligence v podjetjih. Predstavili smo področja uporabe, koristi in izzive implementacije umetne inteligence v podjetja. Poleg tega smo preučili evropski in slovenski zakonodajni okvir ter etične smernice za uporabo umetne inteligence. V aplikativnem delu smo s pomočjo dveh raziskav predstavili, v kolikšni meri podjetja v Evropski uniji in Sloveniji uporabljajo tehnologije umetne inteligence pri svojem poslovanju, in na podlagi tega naredili primerjavo Slovenije z Evropsko unijo. Na koncu smo predstavili glavne izzive vključevanja tehnologije umetne inteligence v podjetja in na podlagi teh podali priporočila za uporabo tehnologij umetne inteligence v podjetjih. Ugotovili smo, da podjetja v Sloveniji umetno inteligenco uporabljajo nekoliko nad evropskim povprečjem. Uporaba in namen uporabe različnih vrst tehnologij umetne inteligence se v večini razlikuje glede na velikost in dejavnost podjetja. Ugotovili smo tudi, da se podjetja različnih velikosti srečujejo z različnimi izzivi pri implementaciji tehnologij umetne inteligence in da obstaja veliko možnosti za izboljšave priporočil in pomoči podjetjem pri implementaciji tehnologij umetne inteligence.
Keywords: Umetna inteligenca, tehnologija, podjetje, optimizacija procesov, izzivi.
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,02 MB) |
3. Tehnologija veriženja blokov in njena vloga v sodobnem poslovanjuRene Lep, 2024, undergraduate thesis Abstract: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov prinaša izjemen potencial za optimizacijo poslovnih procesov in povečanje učinkovitosti operacij v sodobnem poslovanju. Implementacija veriženja blokov je sicer kompleksna in zahteva visoke kapitalske vložke ter prilagoditev organizacijskih procesov, saj temeljito preoblikuje in avtomatizira poslovne procese. Integracija tehnologije veriženja blokov s celovitimi informacijskimi rešitvami (ERP) omogoča organizacijam, da izkoristijo prednosti te tehnologije z minimalnimi motnjami v svojem poslovnem modelu.
Ker so viri glede integracije veriženja blokov in ERP sistemov redki in razpršeni, je potrebna temeljita študija literature. Namen te študije je raziskati ključne dejavnike uspeha pri integraciji teh dveh tehnologij ter ugotoviti, kako so podjetja izvedla integracijo in kakšni so bili učinki na njihovo poslovanje. Sistematični pregled literature analizira ključne dejavnike uspeha integracije veriženja blokov in ERP ter določa kontekst, v katerem se ta integracija izvaja. Ugotovljen je seznam ključnih dejavnikov uspeha, ki so razvrščeni v tri glavne kategorije: tehnološke, organizacijske in regulativne dejavnike.
Študija ugotavlja, da integracija ERP sistemov z veriženjem blokov izboljšuje zmogljivosti obstoječih ERP sistemov z zagotavljanjem vrednostnih predlogov, kot so povečana preglednost, zaupanje in avtomatizacija procesov. Te prednosti decentraliziranih knjig prispevajo k večji učinkovitosti in zanesljivosti poslovanja, kar omogoča organizacijam, da izboljšajo svoje poslovne procese in izpolnjujejo zahteve sodobnega poslovnega okolja.
Keywords: tehnologija veriženja blokov, ERP sistemi, integracija, optimizacija poslovnih procesov, ključni dejavniki uspeha.
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,32 MB) |
4. Vplivi uvedbe celovitih informacijskih rešitev na poslovanje bankAnja Sekirnik, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje vplive uvedbe celovitih informacijskih rešitev na poslovanje bank, pri čemer se osredotoča na optimizacijo poslovnih procesov in izboljšanje konkurenčne pozicije v sodobnem digitalnem okolju. V uvodnem delu je opisana problematika, opredeljeni so namen, cilji in hipoteze raziskave, ter predpostavke in omejitve. Raziskovalne metode vključujejo analizo literature, študije primerov in empirične raziskave, s katerimi je proučevan vpliv celovitih informacijskih rešitev na različne vidike bančnega poslovanja.
Celovite informacijske rešitve so podrobno opredeljene, vključno z njihovimi moduli, prednostmi in slabostmi. Poudarjeno je, kako pravilna izbira in uvedba teh rešitev lahko vodi do izboljšane operativne učinkovitosti, medtem ko napake in tveganja lahko znatno vplivajo na uspeh projekta. Raziskava izpostavlja tri glavne koristi uvedbe celovitih informacijskih rešitev v bankah: povečano operativno učinkovitost, izboljšano uporabniško izkušnjo in boljše upravljanje tveganj. Hkrati se prepoznajo izzivi, kot so tehnične težave, organizacijski izzivi in prilagajanje zaposlenih na nove tehnologije.
Na primeru banke Nova KBM, d. d., je prikazana analiza poslovanja pred in po uvedbi sistema Hibis, ki je nadomestil prejšnji sistem Nobis. Rezultati kažejo, da je nova rešitev prinesla pomembne izboljšave v poslovnih procesih, optimizaciji delovanja banke in prenovi poslovnih procesov. Zaključek dela ponuja priporočila za uspešno uvedbo celovitih informacijskih rešitev, poudarja pomen strateškega vodenja in prilagodljivosti organizacije ter izpostavlja dolgoročne koristi učinkovite implementacije teh rešitev za banke, ki želijo ostati konkurenčne v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.
Keywords: informacijska tehnologija, celovite informacijske rešitve, optimizacija poslovanja bank, tveganja, uvedba celovitih informacijskih rešitev
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 43; Downloads: 31
Full text (2,43 MB) |
5. Industrija 4.0 in digitalizacija bančnega sektorjaTjaša Rojko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Industrija 4.0 je revolucionarni koncept, ki vključuje integracijo digitalnih tehnologij v proizvodno industrijo, prav tako pa digitalizira poslovanje bank in finančnih institucij. Napredne tehnologije so omogočile razvoj inovacij, kot so spletno bančništvo, računalniško trgovanje in plačila s karticami. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari in robotska avtomatizacija procesov, omogočajo bankam, da izboljšajo svoje storitve, povečajo učinkovitost ter povečujejo prilagodljivost in agilnost. Na trgu se pojavljajo tudi nove konkurenčne grožnje, kot so finančno-tehnološka podjetja, ki ponujajo inovativne rešitve in storitve, kar lahko ogrozi položaj bank na trgu ter jih prisili inoviranju njihove ponudbe in poslovanje na hitro rastočem finančnem trgu.
V diplomskem delu smo si zastavili šest hipotez. V teoretičnemu delu preverjali vpliv industrije 4.0 na spremembe poslovnih modelov bank, poostreno regulacijo bank ob uporabi tehnologij industrije 4.0. V empiričnem delu smo izvedli anketni vprašalnik, kjer smo analizirali odgovore anketirancev o poznanju industrije 4.0 , tehnološko-finančnih podjetjih ter njihovo mnenje o prehodu k tehnološko-finančnem. Preučili smo težave s katerimi se pri spletnih bančnih storitvah soočajo ter skrbi, ki bi jih imeli ob uporabi bančnih storitev, ki temeljijo na naprednih tehnologijah. Tako smo v diplomskem delu preučili tehnologije, ki so odgovorne za intenzivno digitalno transformacijo bančnega sektorja ter njihove implikacije in uporabo v tradicionalnem bančništvu. Poglobili smo se v analizo možnih tveganj in disrupcij, ki so lahko neizogibna posledica transformacije bančnih storitev ter opredelili dosedanje regulativne okvire, ki obsegajo implementacijo tehnologij 4.0 v Evropski uniji.
Keywords: industrija 4.0, digitalizacija bančnega sektorja, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca, robotska avtomatizacija procesov, internet stvari, tveganja industrije 4.0, digitalni poslovni modeli bank.
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 83; Downloads: 20
Full text (1,95 MB) |
6. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 636; Downloads: 8
Full text (1,35 MB) |
7. Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam : magistrsko deloPia Lesar, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljene zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtev. Delo se osredotoča na različne oblike zlorab, ki se pojavljajo v današnjem digitalnem svetu, in kakšen vpliv imajo na splošno varnost posameznika ter dobro počutje. Opredelitvi pojmov v magistrskem delu sledita pravni in etični vidik zlorab, ki jih omogoča tehnologija, ter vloga spletnih platform. Sledi ozaveščanje uporabnikov sodobne tehnologije s poudarkom na spodbujanju digitalne pismenosti in kampanjah za ozaveščanje pri preprečevanju tovrstnih zlorab. Delo zajema tudi raziskovalni del, kjer so predstavljeni rezultati raziskave Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam. Pri izdelavi magistrskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda za opredelitev temeljnih pojmov in komparativna metoda za primerjavo politik in praks. V okviru raziskovalnega dela je za pridobivanje rezultatov uporabljen spletni vprašalnik na vzorcu 121 posameznikov, za analizo podatkov pa so uporabljene statistične metode. Rezultati pokažejo, da večina posameznikov pozna pojem zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, hkrati se je večina tudi že srečala z vsaj eno od oblik omenjenih zlorab. V zaključnem delu je ugotovljena šibka negativna povezanost med ozaveščenostjo o zlorabah, ki jih omogoča tehnologija, in starostjo posameznika. Na drugi strani pa ni ugotovljena povezanost med vrsto zlorab, ki jih omogoča tehnologija, in spolom. Razumevanje pojma zlorab, ki jih omogoča tehnologija, je ključnega pomena zaradi razširjenosti v digitalni dobi, nadaljnje raziskave pa bi lahko prispevale kot vir informacij za oblikovalce politik pri oblikovanju pravnih okvirov. Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o varni uporabi digitalne tehnologije, ki lahko posledično prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju.
Keywords: digitalna tehnologija, varnost na spletu, digitalna pismenost, spletna podpora žrtvam, magistrska dela
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 78; Downloads: 27
Full text (1,21 MB) |
8. Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem časuMateja Topolovec, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene.
Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture.
V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja.
Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Keywords: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 102; Downloads: 34
Full text (2,24 MB) |
9. Vpliv sodobne tehnologije na dnevno rutino predšolskega otroka : diplomsko deloZarja Korelc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre.
Keywords: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina
Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 146; Downloads: 26
Full text (1,20 MB) |
10. Ustvarjalnost in kreativnost osnovnošolskih učencev na tehniškem področju : magistrsko deloIvan Kojc, 2024, master's thesis Abstract: Nadarjeni učenci pri tehniki in tehnologiji potrebujejo dejavnosti, ki jim omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Nadarjenost obravnavamo kot lastnost, ki jo učenec ima, ustvarjalnost in kreativnost pa kot dejavnost, skozi katero se nadarjenost izkazuje. V prvem delu naloge smo s testiranjem ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti ter nadarjenosti na tehničnem področju in povezavo med njima. V raziskavo so bili vključeni učenci, ki imajo na urniku predmet tehnika in tehnologija ter tisti, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika. Učence smo testirali z modeliranim testom tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti, ki smo ga sestavili s pomočjo Torranceovega testa ustvarjalnega mišljenja in z modeliranim testom tehnične nadarjenosti. V drugem delu smo ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti z izdelavo izdelka oziroma modela. Zaradi zahtevnosti postopka in zagotovitve veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti smo vključili učence 4., 6. in 7. razreda. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med tehnično nadarjenostjo ter tehnično ustvarjalnostjo in kreativnostjo. Odvisna je od spola, zaključne ocene in starosti. Dekleta so izkazala večjo tehniško ustvarjalnost in kreativnost, fantje pa večjo tehniško nadarjenost. Višji kot sta bili zaključna ocena in starost učencev, višja je bila tudi stopnja tehnične nadarjenosti ter tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Prav tako smo ugotovili, da so učenci izkazali manjšo ustvarjalnost in kreativnost pri izdelavi izdelka kot pri testiranju.
Keywords: osnovnošolsko izobraževanje, tehnična nadarjenost, tehnična ustvarjalnost in kreativnost, tehnika in tehnologija
Published in DKUM: 19.06.2024; Views: 178; Downloads: 20
Full text (1,91 MB) |
