Search the digital library catalog

Abstract: magistrske naloge z naslovom Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okolju obravnava vpliv globalizacije na upravljanje človeških virov v slovenskih podjetjih. Naloga raziskuje, kako globalni trendi in tehnološki napredek oblikujejo kadrovske prakse ter kakšne izzive to predstavlja za slovenske organizacije. Namen raziskave je analizirati vpliv globalizacije na kadrovsko funkcijo, prepoznati glavne izzive pri implementaciji globalnih praks in predlagati rešitve za prilagoditev tem spremembam. V teoretičnem delu naloga pojasnjuje ključne pojme globalizacije, njen zgodovinski razvoj in vpliv na svetovno gospodarstvo. Obravnava tudi razvoj in vlogo kadrovske funkcije v sodobnih organizacijah ter spremembe, ki jih prinašata globalizacija in tehnološki napredek. Poseben poudarek je na izzivih, kot so iskanje in zadrževanje talentov, prilagajanje multikulturnim delovnim okoljem in implementacija digitalnih orodij v kadrovske procese. Raziskovalni del temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje intervjuje s petimi slovenskimi kadrovskimi strokovnjaki. Namen teh intervjujev je bil pridobiti vpogled v aktualne prakse in izzive, s katerimi se soočajo slovenska podjetja. Ugotovljeno je, da globalizacija povečuje potrebe po fleksibilnih delovnih pogojih, raznolikosti v kadrih in uporabi digitalnih rešitev. Vendar pa so slovenska podjetja omejena z dostopom do naprednih kadrovskih orodij in s težavami pri prilagajanju globalnih praks lokalnim razmeram. Zaključek naloge poudarja pomen prilagoditve globalnih trendov lokalnim specifikam ter potrebo po stalnem izobraževanju kadrovskih strokovnjakov. Med priporočili so uvedba prilagodljivih delovnih pogojev, večja vlaganja v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih in večja usmerjenost v strateško kadrovsko načrtovanje. Globalizacija predstavlja izziv, vendar hkrati ponuja priložnosti za razvoj bolj konkurenčnih in inovativnih kadrovskih praks v Sloveniji.
Keywords: globalizacija, kadrovska funkcija, tveganja, tehnološki napredek, slovenska podjetja
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,65 MB)

Abstract: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Keywords: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 654; Downloads: 126
Full text (1,64 MB)

Abstract: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije. Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi. Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti. In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Keywords: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Published in DKUM: 23.07.2019; Views: 6407; Downloads: 915
Full text (2,26 MB)

Abstract: Gospodarska rast je eden izmed procesov v ekonomiji, katero lahko spodbujamo z ukrepi tehnološkega razvoja, izobraževanja in usposabljanja. Dejavniki gospodarske rasti so predvsem delovna sila, človeški kapital, kapital in investicije ter tehnološki napredek. Endogene teorije rasti dajejo prednost predvsem tehnološkemu napredku, katerega lahko dosežemo z učenjem skozi delo ter raziskavami in razvojem, in človeškemu kapitalu. Endogene teorije rasti so se razvile iz neoklasičnih teorij rasti, katerih osnovni model je Solow-Swan model. V Solow-Swan modelu je agregatni proizvod funkcija treh proizvodnih faktorjev: fizičnega kapitala, delovne sile in razpoložljive tehnologije. Tehnološki napredek je v neoklasični teoriji rasti eksogena spremenljivka. Poglavitni model endogene teorije rasti je Uzawa-Lucas model. H gospodarski rasti lahko prispeva tudi država, predvsem z izboljšanjem učinkovitosti, spodbujanjem pravičnosti in z ohranjanjem makroekonomske stabilnosti in rasti. Poglavitne slabosti slovenske konkurenčnosti so predvsem nizek priliv tujih investicij, tehnološko sodelovanje med podjetji, nizek delež visokotehnološkega izvoza in nezadostno financiranje tehnološkega razvoja. Da bi izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je treba oblikovati spodbudno inovacijsko okolje. Prav tako je treba spodbujati raziskave in razvoj ter tehnološki razvoj.
Keywords: Tehnološki napredek, človeški kapital, raziskave in razvoj, učenje skozi delo, gospodarska rast, tranzicija, konkurenčnost, vloga države.
Published in DKUM: 15.07.2010; Views: 4578; Downloads: 450
Full text (4,41 MB)