1. Pridobitev in kritje medicinsko tehničnih pripomočkov v Sloveniji in na HrvaškemSaša Cigut, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Medicinsko-tehnični pripomočki predstavljajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, ki je med državami članicami Evropske unije različno urejeno. Naš namen je bil raziskati, do kakšnih razlik prihaja pri financiranju, postopkih, predpisovanju, kritju stroškov, trajnostni dobi in pridobitvi medicinsko-tehničnih pripomočkov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Metode: Izvedli smo pregled tuje in slovenske literature s področja medicinsko-tehničnih pripomočkov. Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo raziskovanja, pri čemer smo med seboj primerjali 92 pripomočkov v slovenskem in hrvaškem seznamu s šifrantom medicinsko-tehničnih pripomočkov. Pripomočke smo primerjali ter za prikaz ugotovitev uporabili statistično opisno analizo.
Rezultati: Ugotavljamo, da v Sloveniji in na Hrvaškem ne obstajajo statistično značilne razlike v cenovnem standardu izbranih medicinsko-tehničnih pripomočkov (P>0,05) in da imajo zavarovane osebe v obeh državah pravico do pripomočkov. Določene pripomočke lahko predpiše isti tip zdravnika v obeh državah. Vseh pripomočkov ni možno dobiti na izdajo in izposojo v Sloveniji in na Hrvaškem, prav tako se med državama razlikuje trajnostna doba pripomočkov.
Razprava in sklep: Kljub razlikam je vsem zavarovanim osebam v obeh državah omogočen dostop do medicinsko-tehničnih pripomočkov. Zdravstveni sistem in zdravstveno zavarovanje je v obeh državah podobno urejeno. Menimo, da bosta v prihodnje s sprejetjem in upoštevanjem enotne evropske zakonodaje pridobitev in dostop do pripomočkov lažja in na voljo več uporabnikom.
Keywords: medicinsko-tehnični pripomočki, zdravstveno zavarovanje, zdravstveno varstvo, predpis MP, financiranje zdravstvenega varstva
Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 1285; Downloads: 79
 Full text (2,60 MB) |
2. Zdravstvene težave patronažnih medicinskih sester, povezane z (ne)uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkovNina Vanček, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Patronažne medicinske sestre sodijo v skupino zdravstvenih delavcev, ki jih pogosteje prizadenejo kostno-mišična obolenja. Svoje delo najpogosteje opravljajo v prisiljeni drži, kar predstavlja večjo obremenitev hrbtenice. Njihovo delovno okolje jim večkrat ne omogoča upoštevanja ergonomskih načel, zato so pri oskrbi pacienta v domačem okolju potrebne prilagoditve.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V ta namen smo uporabili validiran anketni vprašalnik, povzet po doktorski disertaciji Oblikovanje standardov v zdravstveni negi z upoštevanjem načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice. Anketirali smo 50 patronažnih medicinskih sester iz petih zdravstvenih zavodov severovzhodne Slovenije. Dobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS Statisics in jih predstavili v tabelah s frekvencami in odstotki. Hipotezi smo preverili z binomskim testom in Spearmanovim koeficientom korelacije.
Rezultati: Večina žensk, ki so zaposlene v patronažni službi, je zadovoljnih s svojim delom. Včasih občutijo izčrpanost, vzrok za to pa pripisujejo povečanemu številu obravnavanih pacientov. Ob tem velikokrat občutijo bolečine v hrbtenici, a se jih večina bolniškega staleža ali medikamentozne terapije ne poslužuje. Preventivne vaje za hrbtenico le redko izvajajo. V večini poznajo ergonomsko tehnične pripomočke (ETP) in jih uporabljajo, kadar so le-ti na voljo.
Razprava in sklep: Težave s hrbtenico so velik zdravstveni problem pri medicinskih sestrah. Z uporabo ETP, rednim gibanjem in izogibanjem stresu lahko pripomoremo k zmanjšanju teh težav. To posledično privede do kakovostnejšega življenja, večjega zadovoljstva na delovnem mestu ter boljših medsebojnih odnosov.
Keywords: ergonomsko tehnični pripomočki, patronažna služba, kostno-mišična obolenja
Published in DKUM: 10.02.2021; Views: 1250; Downloads: 280
Full text (1,55 MB) |
3. Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIna Zupanc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Keywords: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.05.2018; Views: 2123; Downloads: 205
Full text (1,12 MB) |
4. Uporaba ergonomskih tehničnih pripomočkov v domovih za starejšeMarija Tavželj, 2018, master's thesis/paper Abstract: Pri zaposlenih različnih poklicev pogosto prihaja do okvar telesa, ki so posledica delovnih obremenitev. Zdravstveni delavci so poklicna skupina, ki je po mnenju številnih raziskovalcev zaradi težkih fizičnih obremenitev, ki so prisotne ob skrbi za paciente, močno ogrožena za nastanek okvar mišično-skeletnega sistema. Ergonomija je veda, ki proučuje vplive dela na človeka – tudi na področju zdravstvene nege. Na voljo so že številni ergonomski tehnični pripomočki, postavili pa smo si vprašanje, koliko jih zaposleni v zdravstveni negi dejansko uporabljajo.
Za raziskovalno okolje smo izbrali domove starejših občanov, kjer je veliko število uporabnikov – stanovalcev, ki so od pomoči zaposlenih popolnoma odvisni. Poskušali smo ugotoviti, ali zaposleni v domovih starejših občanov pri delu uporabljajo ergonomske tehnične pripomočke in kakšni so vzroki za morebitno neuporabo.
Empirični del magistrske naloge temelji na raziskavi, ki je bila opravljena v domovih starejših občanov na področju Gorenjske. Za raziskavo sta bila oblikovana dva vprašalnika, prvi je bil namenjen vodjem zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih, drugi pa negovalnemu osebju v domovih starejših občanov, in sicer zdravstvenim tehnikom, srednjim medicinskim sestram ter bolničarjem/negovalcem.
Ugotovili smo, da so zavodi zadovoljivo opremljeni z ergonomskimi tehničnimi pripomočki, da so zaposleni poučeni o njihovi uporabi in jih znajo uporabljati – pa vendar ugotavljamo bistveno nižjo uporabo kot drugi (predvsem tuji) raziskovalci. Zaposleni ergonomske tehnične pripomočke uporabijo samo v eni četrtini primerov, kjer bi bila uporaba smiselna in potrebna, Najpogostejši razlog neuporabe je pomanjkanje časa, ki je posledica neustreznih kadrovskih normativov.
Keywords: • Ergonomija
• Ergonomija v zdravstveni negi
• Dom starejših občanov
• Zdravstvena nega in oskrba
• Ergonomski tehnični pripomočki
Published in DKUM: 12.02.2018; Views: 2536; Downloads: 429
Full text (3,88 MB) |
5. PRIMERJAVA POJAVNOSTI BOLEČINE V HRBTENICI MED FIZIOTERAPEVTI IN MEDICINSKIMI SESTRAMI V MARIBORSKI REGIJIMarcel Duh, 2016, master's thesis Abstract: Uvod: Bolečina v hrbtenici je pogost pojav med zdravstvenimi delavci, še posebej med fizioterapevti in medicinskimi sestrami. Namen magistrskega dela je predvsem opozoriti na pomen izobrazbe s področja ergonomije in upoštevanja ergonomskih načel pri delu s pacientom. Želeli smo še ugotoviti, kako vpliva znanje zdravstvenih delavcev o področju ergonomije, mesto zaposlitve in dolžina delovne dobe na pojavnost bolečine v hrbtenici.
Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 90 zdravstvenih delavcev (45 fizioterapevtov in 45 medicinskih sester) iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Doma Danice Vogrinec Maribor in Socialno varstvenega zavoda Maribor. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 24 vprašanj, ki je bil razdeljen med fizioterapevte in medicinske sestre.
Rezultati: Opažamo, da ni statistično značilne povezave med pojavnostjo bolečine v hrbtenici in obema poklicema (p=0,517). Ugotavljamo, da je med tistimi zdravstvenimi delavci, ki so zaposleni v kliničnih ustanovah s slabše pokretnimi pacienti večja pojavnost bolečin v hrbtenici (p=0,03). Večjo pojavnost bolečin v hrbtenici opažamo pri tistih zdravstvenih delavcih, ki imajo daljšo delovno dobo (p=0,008). Opažamo tudi, da znanje iz ergonomije dela s pacientom nima večjega vpliva na zmanjšanje oz. preprečitev bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih (p>0,05).
Sklep: Predstavniki obeh poklicev (medicinske sestre in fizioterapevti) so enako izpostavljeni tveganju za pojav bolečine v hrbtenici. Pričakovano so bolj obremenjeni tisti, ki delajo s slabo pomičnimi pacienti in imajo posledično več bolečin v hrbtenici. Kljub praktičnim izkušnjam imajo tisti zdravstveni delavci, z daljšo delovno dobo več bolečin v hrbtenici kot tisti s krajšo delovno dobo. Glede na to, da znanje iz ergonomije in pravilnega manualnega transferja pri delu s pacientom ne vpliva na zmanjšanje bolečin v hrbtenici sklepamo, da je edina prava rešitev problema večja uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov. Menimo, da bi tukaj morale pomembno vlogo odigrati izobraževalne ustanove, ki bi več znanja namenile učnim vsebinam s področja ergonomije, pomembno vlogo pa imajo tudi zdravstvene ustanove, ki bi morale zdravstvenemu kadru omogočiti več ergonomsko tehničnih pripomočkov za razbremenitev pri transferju pacienta.
Keywords: bolečina v hrbtenici, medicinske sestre, fizioterapevti, ergonomija, ergonomsko tehnični pripomočki.
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 2200; Downloads: 325
Full text (1,28 MB) |
6. Starostnik in uporaba tehničnih pripomočkov pri gibanjuDušanka Šverc, 2011, undergraduate thesis Abstract: Starostniki so osebe starejše od 65 let. Staranje in manjšanje telesnih dejavnosti povzročijo spremembe v gibalnem sistemu, predvsem zmanjšanje prožnosti mišičja celotnega telesa, mišične moči in tonusa predvsem spodnjih udov in slabša se koordinacija gibov. Pri starostnikih se slabša funkcija čutil (vid in sluh) in zmanjšujejo kognitivne sposobnosti. Zaradi osteoporotičnih kosti se v starosti spremeni tudi oblika in drža telesa. Hoja pri starostnikih je manj varna in prihaja do pogostejših padcev in z njimi povezanih poškodb. Starostniki uporabljajo tehnične pripomočke za gibanje, ki jim podprejo oslabele spodnje ude in zmanjšujejo obremenitve kolka, kolena in gležnja. V diplomskem delu smo predstavili najpogostejše okvare in bolezni gibal pri starostnikih, spremembe gibalne sposobnosti starostnikov, poškodbe pri gibanju in preventivo le-teh, nekatere značilnosti uporabe tehničnih pripomočkov za gibanje in vlogo medicinske sestre v obravnavi mobilnosti starostnika v procesu zdravstvene nege. Z anketnim vprašalnikom smo zajeli 30 starostnikov oskrbovancev Sončnega doma, družbe za storitve d. o. o. v Mariboru, ki uporabljajo tehnične pripomočke za gibanje. Podatke smo analizirali z deskriptivno metodo. Starostniki uporabljajo različne tehnične pripomočke, ki jim pomagajo, da se lažje gibljejo in da se počutijo bolj samozavestne, in le minimalni odstotek preiskovancev ni zadovoljnih z njihovo uporabo. Tehnični pripomočki imajo velik pomen v vzdrževanju pokretnosti in samostojnosti starostnikov pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih dejavnosti ter tako izboljšajo kakovost življenja. Medicinska sestra ima pomembno vlogo v obravnavi pokretnosti starostnikov, saj nadzira vitalne funkcije, pozna kontraindikacije in omejitve pri gibanju, sodeluje pri izbiri in predpisu tehničnih pripomočkov za gibanje ter nadzira varno uporabo le-teh.
Keywords: starostnik, bolezni in poškodbe gibal, gibalna oviranost, tehnični pripomočki za gibanje, preventiva padcev, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 11.11.2011; Views: 5117; Downloads: 937
Full text (970,72 KB) |
7. Arhitektonske ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika Mateja Berčan, 2009, master's thesis Abstract: Število starejših narašča, občutno pa se povečuje tudi delež starejšega prebivalstva nad 80 let. Stari ljudje si želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, vendar jih v starosti motijo arhitektonske ovire tako v ožjem kot tudi širšem bivalnem okolju. Za samostojno, varno in udobno bivanje v lastnem stanovanju pa potrebujejo tudi tehnične pripomočke. V magistrskem delu smo raziskali problem arhitektonskih ovir v zunanjem in notranjem bivalnem okolju ter uporabo tehničnih pripomočkov.
Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, starih med 65. in 80. letom, od tega je bilo 55 žensk in 25 moških. Za analizo podatkov smo uporabili statistično metodo standardnega odstotka.
Rezultati. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da večina starostnikov želi ostati v svojem domačem okolju. Zaradi starostnih sprememb starostniki potrebujejo pomoč v obliki tehničnih pripomočkov, predvsem pripomočke za komunikacijo in gibanje. Glede na potrebe potrebujejo tudi prilagoditve zunanjega in notranjega okolja ter želijo odstranitev grajenih ovir tako v zunanjem, kot tudi notranjem prostoru. Z raziskavo smo pridobili potrebne smernice za kakovost bivanja starostnika v domačem okolju.
Sklep. Za kakovostno bivanje starostnikov so potrebne spremembe v zakonodajnih podlagah, spremembe v izboljšanju ponudb različnih oblik bivanja in pomoči na domu ter v kontinuiranem sistemu informiranja.
Keywords: starostniki, bivalno okolje, arhitektonske ovire, tehnični pripomočki, kakovostna starost
Published in DKUM: 06.01.2010; Views: 7195; Downloads: 1388 (1 vote)
Full text (690,84 KB) |
