| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Prenova poslovanja in razvoj novega poslovnega modela na osnovi okoljskih izboljšav v okrbovalni verigi : magistrsko delo
Evelina Jovanovič, 2023, master's thesis

Abstract: V 21. stoletju je potrebno spremembam slediti hitreje kot nekoč. Način življenja ter podnebne spremembe so nas prisilile, da sprejemamo nove okoljske dejavnike, ki so na vsakodnevni ravni okolju prijaznejši. V veliki meri so se morala oz. se bodo morala novemu trajnostnemu razvoju prilagoditi vsa podjetja, tako makro kot mikro. Razlogov je več. Najpomembnejša je seveda skrb za okolje, drugi pa tudi dodana vrednost poslovanja ter nove konkurenčne prednosti in nove poslovne priložnosti. Vodilo vsakega podjetja bi moralo biti, kaj lahko storimo oz. kakšen vložek je potreben za boljši in učinkovitejši trajnostni razvoj v podjetju v celotni oskrbni verigi ter si zadati trajnostne cilje v družbenem in okoljskem vidiku. V našem magistrskem delu se bomo zato osredotočili na mikropodjetje Papirnica Ma-ar, kjer bomo poizkušali s poslovnim modelom Canvas, spletno anketo ter sistemom ozelenitve celotno poslovanje preusmeriti na trajnejše in s tem podjetju zagotoviti večjo konkurenčnost ter večjo dodano vrednost na njenem področju poslovanja.
Keywords: trajnostno poslovanje, okoljski vidiki, zeleni certifikati, ogljični odtis, trajnostni razvoj, taksonomija, vplivi na okolje, poslovni model Canvas
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 135; Downloads: 14
.pdf Full text (3,56 MB)

2.
Trenutno stanje in možnosti za vključevanje oblikovalskega razmišljanja v srednješolsko poučevanje gostinstva in turizma : magistrsko delo
Jožica Vohar, 2023, master's thesis

Abstract: Zaradi sprememb v gospodarstvu in turistični industriji je pomembno, da se že v času šolanja pripravi učence, bodoče delavce v turizmu in gostinstvu, da bodo usposobljeni za delo na tem področju. Dandanes je pomembno, da se v poučevanje vključijo aktivnejše učne metode, s katerimi učenci z lastno aktivnostjo spoznavajo novo učno snov. S temi metodami lahko učenci dosežejo tudi višje stopnje po Bloomovi taksonomski lestvici. Višje stopnje kot dosežejo učenci, več različnih znanj in veščin imajo. Aktivna učna metoda, ki zaobjema vse stopnje po Bloomovi lestvici, je tudi oblikovalsko razmišljanje (angl. design thinking). S to metodo se učenci naučijo analitskega in kritičnega razmišljanja, samovrednotenja, iskanja in implementiranja idej in izdelave prototipov. V zaključnem delu smo raziskovali možnosti vpeljave oblikovalskega razmišljanja v pouk na srednjih gostinskih in turističnih šolah. Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev, z učitelji, ki poučujejo vse strokovne module na treh različnih srednjih šolah za gostinstvo in turizem. Na podlagi analize smo ugotovili, da bi bila vpeljava oblikovalskega razmišljanja smiselna zaradi sprememb v gospodarstvu in novih generacij dijakov. Pri vpeljavi metode bi se lahko pojavili določeni izzivi, vezani na predznanje in motivacijo dijakov ter na časovno obdobje izvajanja metode. Sam proces je dolgotrajen in bolj primeren za projektno delo kot za vpeljavo v redni pouk.
Keywords: aktivne učne metode, pasivne učne metode, Bloomova taksonomija, oblikovalsko razmišljanje, poučevanje v gostinstvu in turizmu
Published in DKUM: 08.01.2024; Views: 265; Downloads: 23
.pdf Full text (1,90 MB)

3.
Položaj in opredelitev obnovljivih virov energije v pravu Evropske unije : magistrsko delo
Tina Ušaj, 2023, master's thesis

Abstract: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov. Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum. PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990. Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE. Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti. Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil. Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo.
Keywords: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 506; Downloads: 131
.pdf Full text (1,15 MB)

4.
Vizualizacija v video razlagah : magistrsko delo
Evelin Tivadar, 2022, master's thesis

Abstract: Pri poučevanju se učitelji nemalokrat zatekajo k uporabi izobraževalnih videoposnetkov. Kljub temu je pandemija covida-19 bistveno spremenila pogled na pomembnost o ustreznosti uporabljenih in ustvarjenih videoposnetkov, ki so v skladu z današnjim napredkom tehnologije. V magistrskem delu smo obravnavali načine vključevanja izobraževalnih videoposnetkov v pouk ter se osredotočili na videorazlage po principu obrnjene učilnice (ang. flipped learning). Posebno pozornost smo namenili smernicam in priporočilom, na podlagi katerih lahko ustvarjamo videorazlage visoke kakovosti, ki imajo pozitiven vpliv na znanje učencev. Predstavili smo osnutek taksonomije videorazlag, s pomočjo katere lahko učiteljem olajšamo izbiro vrste videorazlag za svoje namene poučevanja. Prav tako smo upoštevali in opisali metodike poučevanja učnih vsebin za katere smo videorazlage pripravili. V magistrskem delu smo predstavili izdelane videorazlage in vključili njihove spletne povezave za ogled. Preizkušene so bile v šolski praksi po principu obrnjene učilnice. Navedli smo rezultat učinkovitosti, ki so ga imele izdelane videorazlage na učence in njihovo znanje. Na podlagi rezultatov smo zaznali pozitivne učinke videorazlag, ki ustrezajo opisanim karakteristikam, smernicam, priporočilom in osnutku taksonomije. Rezultat izpolnjuje naša pričakovanja, da trud, vložen v izdelavo in uporabo videorazlag pri pouku, ni zaman. Izdelane videorazlage lahko učencem in učiteljem služijo neštetokrat kot pomoč pri učenju ali poučevanju in nudijo konstantno možnost preurejanja in s tem dopolnjevanja ali nadgrajevanja njihove kakovosti.
Keywords: videopedagogika, poučevanje na daljavo, obrnjena učilnica, videorazlage, taksonomija videorazlag, večkotniki, koordinate točk v ravnini, matematika
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 579; Downloads: 91
.pdf Full text (2,84 MB)

5.
Voles and Lemmings (Arvicolinae) of the Palaearctic Region
Boris Kryštufek, Georgy I. Shenbrot, 2022

Abstract: As the most species-rich group of Palaearctic rodents, voles and lemmings are frequently used in various research endeavours of fundamental and applied significance. The present work integrates achievements of the genomic era with the traditional taxonomy and provides an authoritative and up-to-date taxonomic guide to the animal group which is of great interest to experts engaged in medical zoology, epidemiology, biostratigraphy, zooarchaeology, evolutionary research, population ecology, animal systematics, biodiversity conservation, museum collection management and many more biological subdisciplines. The text is supplemented by 331 illustrations and over one thousand references. Depicted are morphological details of skull and dentition of each of the 128 species and their distributions are mapped in detail. The book will allow the user to interpret intelligently and cautiously the interrelationships among species of voles and lemmings and to follow the anticipated taxonomic change with a critical eye.
Keywords: taksonomija, nomenklatura, morfologija, kariologija, molekularna sistematika, razmejevanje vrst, podvrste, zoogeografija, modeliranje habitatov
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 614; Downloads: 64
.pdf Full text (154,64 MB)
This document has many files! More...

6.
Taksonomska opredelitev ocetnokislinskih bakterij Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429
Leon Marič, 2020, master's thesis

Abstract: Iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo jabolčnega kisa smo v okviru projekta PKP osamili nove seve ocetnokislinskih bakterij. Analiza njihovih medgenskih regij 16S-23S rDNA je odkrila tri seve (Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429), ki potencialno predstavljajo nove bakterijske vrste. V tem delu smo z različnimi fenotipskimi in genotipskimi pristopi pregledali njihove lastnosti z namenom, da ugotovimo njihov taksonomski položaj med ostalimi referenčnimi sevi ocetnokislinskih bakterij. V fenotipsko analizo smo uvrstili tudi vse referenčne seve iz rodu Komagataeibacter. Fenotipska preiskava je obsegala opazovanje morfologije kolonij, barvanje po Gramu, katalazni in oksidazni test, sposobnost sinteze celuloze in oksidacije ocetne kisline, identifikacijo posameznih vrst glukonskih kislin, analizo celokupnih maščobnih kislin, rast na različnih virih ogljika, rast v prisotnosti 30 % glukoze, sposobnost uporabe N iz (NH4)2SO4 ob prisotnosti različnih virov ogljika, rast brez etanola in ocetne kisline, rast ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola in različnih koncentraciji ocetne kisline ter rast v anaerobnih in aerobnih razmerah. Za sev Komagataeibacter sp. AV429 smo preverili tudi rast brez ocetne kisline, rast na acetatu pri pH 2,5, rast v prisotnosti etanola in laktata, rast na gojišču AE brez glukoze ter sposobnost uporabe različnih virov ogljika. Vsem sevom smo pregledali nukleotidna zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA ter celotna genomska zaporedja. Ugotovili smo, da je genomsko zaporedje seva Komagataeibacter sp. AV382 najbolj podobno vrsti Komagataeibacter kakiaceti (ANIb 88,73 %) in seva Komagataeibacter sp. AV436 vrsti Komagataeibacter xylinus (ANIb 91,55 %). Na podlagi fenotipskih lastnosti lahko sev Komagataeibacter sp. AV382 razlikujemo od ostalih vrst rodu Komagataeibacter po tem, da producira 2-keto in 5-ketoglukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze in ne sintetizira celuloze. Sposoben je uporabiti N iz (NH4)2SO4 v prisotnosti manitola na gojišču Hoyer-Frateur in Asai. V tekočem gojišču ne oblikuje biofilma, ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola pa tolerira do 5 % ocetne kisline. Sev Komagataeibacter sp. AV436 lahko na podlagi fenotipskih lastnosti od ostalih vrst rodu Komagataeibacter razlikujemo po tem, da sintetizira celulozo, tvori 2-keto in 5 keto-glukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, vendar ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze. Ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola tolerira do 5 % ocetno kislino. Sev Komagataeibacter sp. AV429 je po analizi genomske sekvence pokazal največjo podobnost z vrsto Gluconacetobacter entanii (ANIb 98,02 %), a njegove fenotipske lastnosti se od referenčnega seva znatno razlikujejo. Glede na zgornje rezultate predlagamo uvrstitev sevov Komagataeibacter sp. AV382 in Komagataeibacter sp. AV436 v novi vrsti znotraj rodu Komagataeibacter.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, kis, rod Komagataeibacter, taksonomija
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1269; Downloads: 144
.pdf Full text (2,83 MB)

7.
Modeli upravljanja s kakovostjo podatkov in simulacije vrednotenja kakovosti podatkov
Amadeja Bratuša, 2019, master's thesis

Abstract: Prodiranje podatkovno gnanih storitev v organizacije prinaša poleg novih poslovnih procesov, možnosti in priložnosti tudi vrsto izzivov. Kakršnokoli na podatkih utemeljeno modeliranje ima lahko podlago le v kakovostnih, realno stanje natančno odsevajočih podatkih. V magistrskem delu je predstavljen model, ki s spremljanjem kakovosti podatkovnih virov omogoča njihovim upravnikom pridobiti informacije o kakovosti posameznih podatkovnih tokov, kar jim posledično pomaga pri odpravljanju nepravilnosti in dvigu njihove kakovosti. Modeli kakovosti podatkov iz literature lahko vključujejo kar več deset kategorij kakovosti, med katerimi so najpogosteje uporabljene popolnost, rednost, usklajenost in natančnost. Vsaka kategorija kakovosti ima definirana različna preverjanja oz. validacije, s pomočjo katerih se šteje ali kako drugače analizira meritve, ki ne izpolnjujejo pogojev te kategorije kakovosti in tako se pridobi kazalnike kakovosti podatkov. Predstavljen je tudi taksonomski pregled omenjenih kategorij kakovosti, področij, na katerih se uporabljajo, ter kriterijev za primernost njihove uporabe. Model in indikatorji kakovosti so ilustrirani s primerom vrednotenja kakovosti podatkov za potrebe napovedovanja proizvodnje sončnih elektrarn. Rezultati kažejo na to, da delež nekakovostnih podatkov občutno vpliva na napake pri napovedovanju fotovoltaične proizvodnje električne energije. Pomembno se zdi izpostaviti, da je dodana vrednost magisterija koncept vrednotenja modelskih napak in samostojno dodana preverjanja ter opis modela kazalnikov kakovosti, kar se je razvijalo in dopolnjevalo skozi več uspešno izpeljanih projektov na to temo.
Keywords: Model kakovosti podatkov, dimenzije kakovosti podatkov, kazalniki kakovosti, osamelci, taksonomija, Monte Carlo simulacija, vrednotenje napak, napovedovanje proizvodnje električne energije.
Published in DKUM: 05.11.2019; Views: 1295; Downloads: 17
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
Napovedovalni model proizvodnje energije v digitalnem dvojčku sončne elektrarne
Lea Zajc, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava koncept digitalnega dvojčka in predstavi implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne s tehnologijo napovedovanja proizvodnje električne energije. Implementiranih je pet metod napovedovanja s poudarkom na metodi naključnih gozdov. Delo je razdeljeno v šest poglavij. Prvo poglavje definira koncept digitalnega dvojčka in opiše njegove glavne procese. Navedejo se namen in primeri uporabe. Drugo poglavje predstavi napovedovanje proizvodnje sončne elektrarne s fotonapetostnimi celicami. Opisan je proces pretvorbe sončne energije v električno. Našteti in opisani so vplivi na proizvodnjo sončne elektrarne, definirani sta atmosferska in električna formula za izračun električne energije v nekem času t. Opisane so metode za napovedovanje proizvodnje električne energije: posplošena linearna regresija, metoda podpornih vektorjev in avtoregresija. Definirana je formula za napoved proizvodnje električne energije z vključenimi lastnostmi sončne elektrarne in nekaterimi vremenskimi podatki, kar predstavlja fizikalni model. V tretjem poglavju je podrobneje predstavljeno delovanje naključnih gozdov in primeri uporabe, kjer se na začetku omeni odločitvena drevesa, s pomočjo katerih je izpeljana definicija naključnih gozdov. Četrto poglavje predstavi taksonomijo problemov in metod napovedovanja elektroenergetskih količin, v tabelo so dodane nove taksonomske enote, primerjave med tehnikami napovedovanja so uvrščene v izdelano taksonomijo, razširi se graf primerjav. Peto poglavje prikaže implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne FERI, predstavijo se vhodni parametri senzorjev, ostali vhodni podatki ter podatki, ki bi jih bilo smiselno pridobiti in vključiti. Opisana je integracija digitalnega dvojčka s sončno elektrarno. V analitiki digitalnega dvojčka je, s pomočjo zgledov, predstavljena uporaba metod napovedovanja. V zadnjem poglavju so definirani pogreški za primerjavo modelov, sledijo razlage rezultatov posameznih modelov polurne napovedi. Na koncu so modeli med sabo primerjani glede na novo definiran pogrešek E-MAPE, ki je konsistenten s standardno uporabljenim pogreškom M AE, razen pri primerjavi rezultatov avtoregresije in posplošene linearne regresije.
Keywords: digitalni dvojček, sončna elektrarna, napovedovanje, naključni gozd, podporni vektorji, posplošena linearna regresija, avtoregresija, fizikalni model, taksonomija
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 1135; Downloads: 187
.pdf Full text (1,80 MB)

9.
Kako učenci v 9. razredu razumejo in uporabljajo znanje o grafih pri reševanju nalog iz kemije
Nejc Podplatnik, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati vse možne načine razmišljanja, razumevanja in povezovanja pojmov šolarjev v osnovnih šolah glede uporabe znanj o grafih pri kemiji. Z raziskavo želimo ugotoviti, ali učenci uspešno prenesejo znanje, povezano z grafi funkcij, in ali znajo stroge matematične definicije uspešno uporabiti pri kemijskih ter realnih življenjskih primerih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskavi, je fenomenografija z intervjujem ob pisnem reševanju nalog, kjer je sodelovalo 30 učencev devetih razredov osnovnih šol iz šestih različnih oddelkov. Končna analiza je pokazala, da lahko rezultate razvrstimo v matematični in naravoslovni sklop. Pri matematičnem sklopu je šlo za sedem kategorij znanja z več podkategorijami, prav tako smo tudi pri naravoslovnem oziroma kemijskem sklopu uporabili sedem kategorij s podkategorijami. Učenci so bili tako pri enostavnejših primerih uspešni v približno 50-odstotkih. Težji primeri, po Gagneju problemskega znanja, pa učencem povzročajo nekaj več težav in je razumevanje zato slabše. Pri raziskavi smo naleteli na neskladje v učnih načrtih glede vpeljave termina neodvisne in odvisne spremenljivke, ki ga predstavimo in priporočamo, da se čimprej odpravi. Po odpravi neskladja bodo učitelji naravoslovnih in kemijskih vsebin imeli na področju grafov lažje delo, saj bodo učenci to znanje prenesli iz matematičnega področja in ga pri kemiji nadgradili. Učiteljem priporočamo, naj namenijo več pozornosti razumevanju grafov ne le izrisu in uporabi grafov kot ilustracij.
Keywords: osnovna šola, matematika, kemija, graf, funkcija, spremenljivka, fenomenografija, intervju, Gagnejeva taksonomija, učni načrt, kategorije razumevanja grafov
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1059; Downloads: 133
.pdf Full text (3,70 MB)

10.
Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol
Anja Dolenc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh berilih Mladinske knjige. Ključ takšnega izbora je bil predvsem to, da smo se osredotočili na eno založbo, prav to pa smo izbrali, ker so ta berila pogosto rabljena v šolski praksi in zato, ker so bile v knjižnici dostopne prenovljene izdaje njihovih beril. Pregledali smo literaturo ter teorije o berilih in zapisali tipologije beril različnih avtorjev, prav tako smo preučili tipologije nalog in Bloomovo taksonomijo. Natančno smo se ukvarjali z berilom za 7. razred, Sreča se mi v pesmi smeje, za 8. razred, Dober dan, življenje in za 9. razred, Skrivnostno življenje besed. V izbranih berilih smo predstavili njihovo zgradbo, oblikovanost in vizualno podobo. Nato smo pregledali in analizirali posamezne razdelke z nalogami ter zapisali rezultate o tipu nalog, ki se pojavljajo v izbranih berilih. Upoštevali smo Bloomovo taksonomijo ter pregledali, kako so naloge sestavljene in razdeljene glede na taksonomske stopnje. Pri analizi oz. določanju smo upoštevali število nalog; naloge smo analizirali glede na taksonomijo, zgradbo ter natančnost navodil, proučili smo, kako so naloge zgrajene in ali si sledijo po načelu postopnosti. Pri analizi smo upoštevali priporočila, in sicer pri tipologiji nalog smo se oprli na tipologijo, ki je prisotna ob navodilih za pisno preverjanje znanja, ob tem pa še na teoretična izhodišča različnih avtorjev, predvsem Leona Zormana. Izkazalo se je, da se v vseh treh izbranih berilih pojavijo podobni tipi nalog. Berila so zgrajena na podoben način, zato tudi temu ustreza tipologija nalog. V berilih se pojavi največje število nalog tipa kratkih odgovorov, prisotni so še drugi tipi, vendar v manjšem številu. Pri analizi števila tipov nalog ob enem besedilu smo upoštevali priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Ugotovili smo, da v enem besedilu ni prisotnih več kot treh različnih tipov nalog. Pri analizi Bloomove taksonomije smo to izpeljali glede na priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Navodila za reševanje nalog smo analizirali glede na teoretična izhodišča L. Zormana. Ta so ustrezna, vsebujejo vse potrebne podatke, pomembno pa je, da so jasna, natančna in enoznačna, predvsem pa, da učenci vedo, kako nalogo rešiti in kaj se od njih zahteva. Naloge so ustrezno razvrščene, tako da prehajajo od lažje proti zahtevnejši, s tem učenci postopoma prehajajo na višje ravni znanja.
Keywords: berila, tipologija nalog, Bloomova taksonomija, navodila, zgradba nalog
Published in DKUM: 07.02.2018; Views: 1564; Downloads: 218
.pdf Full text (3,61 MB)

Search done in 16.92 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica