Search the digital library catalog

Abstract: Gluconacetobacter entanii je vrsta iz skupine ocetnokislinskih bakterij in taksonomsko spada v družino Acetobacteraceae. Opisana je bila leta 2000 po izolaciji, fenotipski karakterizaciji in analizi osnovnih DNA-taksonomskih markerjev sevov iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo alkoholnega kisa v južni Nemčiji. Vsi opisani sevi so tolerirali visoke odstotke ocetne kisline (do 14,6 %). Od vseh sevov je bil le tipski sev LTH 4560T shranjen v mednarodne zbirke mikroorganizmov, a se je kasneje pokazalo, da ni preživel dolgotrajnega shranjevanja v liofilizirani obliki. Taksonomija ocetnokislinskih bakterij je bila v zadnjih letih deležna več sprememb. Med drugim je bila skupina filogenetsko bližnjih sevov znotraj rodu Gluconacetobacter leta 2013 reklasificirana v rod Komagataeibacter, znotraj tega rodu pa je bil leta 2022 osnovan nov rod Novacetimonas. Vrsta G. entanii bi tej reklasifikaciji morala slediti, a zaradi pravil bakterijske taksonomije, ki dovoljuje spremembe samo za kultivabilne vrste, njeno ime ostaja nespremenjeno. V magistrskem delu smo preučili več sevov vrste G. entanii iz zbirke mikroorganizmov Laboratorija za mikrobiologijo, Oddelka za biologijo, na Fakulteti za naravo-slovje in matematiko, Univerze v Mariboru. Sevi so bili pridobljeni v predhodnih raziskavah iz bioreaktorjev za industrijsko proizvodnjo jabolčnega kisa iz različnih kisarn v Sloveniji. Sevom smo sistematično pregledali fenotipske lastnosti in s primerjalno genomiko preiskali podobnost njihovih genomov z genomom tipskega seva G. entanii. Na podlagi funkcijske anotacije genomov smo identificirani gena gmhB in psp, specifična za vrsto G. entanii. S tedenskim precepljanjem seva AV429 na gojišču RAE v prisotnosti 1 vol % ocetne kisline in 1 vol % etanola v obdobju 43 mesecev smo preiskali njegovo genomsko stabilnost. Rezultati so odkrili le točkovne mutacije, ne pa insercij in delecij. Opravljena karakterizacija novih kultivabilnih sevov bakterije G. entanii je odkrila slabo ujemanje fenotipskih lastnostih s tipskim sevom G. entanii, zaradi česar ti sevi ne morejo nadomestiti obstoječega tipskega seva kot neotipska vrsta. V želji poenotenja nadaljnjih raziskav na področju taksonomije rodu Novacetimonas predlagamo, da se sev G. entanii AV429 uporablja kot referenčni sev za bakterijsko vrsto G. entanii.
Keywords: Gluconacetobacter entanii, Novacetimonas, ocetnokislinske bakterije, taksonomija
Published in DKUM: 23.09.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,81 MB)

Abstract: V 21. stoletju je potrebno spremembam slediti hitreje kot nekoč. Način življenja ter podnebne spremembe so nas prisilile, da sprejemamo nove okoljske dejavnike, ki so na vsakodnevni ravni okolju prijaznejši. V veliki meri so se morala oz. se bodo morala novemu trajnostnemu razvoju prilagoditi vsa podjetja, tako makro kot mikro. Razlogov je več. Najpomembnejša je seveda skrb za okolje, drugi pa tudi dodana vrednost poslovanja ter nove konkurenčne prednosti in nove poslovne priložnosti. Vodilo vsakega podjetja bi moralo biti, kaj lahko storimo oz. kakšen vložek je potreben za boljši in učinkovitejši trajnostni razvoj v podjetju v celotni oskrbni verigi ter si zadati trajnostne cilje v družbenem in okoljskem vidiku. V našem magistrskem delu se bomo zato osredotočili na mikropodjetje Papirnica Ma-ar, kjer bomo poizkušali s poslovnim modelom Canvas, spletno anketo ter sistemom ozelenitve celotno poslovanje preusmeriti na trajnejše in s tem podjetju zagotoviti večjo konkurenčnost ter večjo dodano vrednost na njenem področju poslovanja.
Keywords: trajnostno poslovanje, okoljski vidiki, zeleni certifikati, ogljični odtis, trajnostni razvoj, taksonomija, vplivi na okolje, poslovni model Canvas
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 365; Downloads: 44
Full text (3,56 MB)

Abstract: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov. Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum. PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990. Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE. Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti. Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil. Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo.
Keywords: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 680; Downloads: 185
Full text (1,15 MB)

Abstract: As the most species-rich group of Palaearctic rodents, voles and lemmings are frequently used in various research endeavours of fundamental and applied significance. The present work integrates achievements of the genomic era with the traditional taxonomy and provides an authoritative and up-to-date taxonomic guide to the animal group which is of great interest to experts engaged in medical zoology, epidemiology, biostratigraphy, zooarchaeology, evolutionary research, population ecology, animal systematics, biodiversity conservation, museum collection management and many more biological subdisciplines. The text is supplemented by 331 illustrations and over one thousand references. Depicted are morphological details of skull and dentition of each of the 128 species and their distributions are mapped in detail. The book will allow the user to interpret intelligently and cautiously the interrelationships among species of voles and lemmings and to follow the anticipated taxonomic change with a critical eye.
Keywords: taksonomija, nomenklatura, morfologija, kariologija, molekularna sistematika, razmejevanje vrst, podvrste, zoogeografija, modeliranje habitatov
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 741; Downloads: 90
Full text (154,64 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Prodiranje podatkovno gnanih storitev v organizacije prinaša poleg novih poslovnih procesov, možnosti in priložnosti tudi vrsto izzivov. Kakršnokoli na podatkih utemeljeno modeliranje ima lahko podlago le v kakovostnih, realno stanje natančno odsevajočih podatkih. V magistrskem delu je predstavljen model, ki s spremljanjem kakovosti podatkovnih virov omogoča njihovim upravnikom pridobiti informacije o kakovosti posameznih podatkovnih tokov, kar jim posledično pomaga pri odpravljanju nepravilnosti in dvigu njihove kakovosti. Modeli kakovosti podatkov iz literature lahko vključujejo kar več deset kategorij kakovosti, med katerimi so najpogosteje uporabljene popolnost, rednost, usklajenost in natančnost. Vsaka kategorija kakovosti ima definirana različna preverjanja oz. validacije, s pomočjo katerih se šteje ali kako drugače analizira meritve, ki ne izpolnjujejo pogojev te kategorije kakovosti in tako se pridobi kazalnike kakovosti podatkov. Predstavljen je tudi taksonomski pregled omenjenih kategorij kakovosti, področij, na katerih se uporabljajo, ter kriterijev za primernost njihove uporabe. Model in indikatorji kakovosti so ilustrirani s primerom vrednotenja kakovosti podatkov za potrebe napovedovanja proizvodnje sončnih elektrarn. Rezultati kažejo na to, da delež nekakovostnih podatkov občutno vpliva na napake pri napovedovanju fotovoltaične proizvodnje električne energije. Pomembno se zdi izpostaviti, da je dodana vrednost magisterija koncept vrednotenja modelskih napak in samostojno dodana preverjanja ter opis modela kazalnikov kakovosti, kar se je razvijalo in dopolnjevalo skozi več uspešno izpeljanih projektov na to temo.
Keywords: Model kakovosti podatkov, dimenzije kakovosti podatkov, kazalniki kakovosti, osamelci, taksonomija, Monte Carlo simulacija, vrednotenje napak, napovedovanje proizvodnje električne energije.
Published in DKUM: 05.11.2019; Views: 1464; Downloads: 33
Full text (1,40 MB)