1. |
2. |
3. |
4. Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSuzana Kužnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Keywords: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Published in DKUM: 21.09.2020; Views: 1004; Downloads: 113
 Full text (420,30 KB) |
5. Varovani podatki in informacijska varnost v državnem organu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatevž Petavar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Varovani podatki, ki se masovno pridobivajo in obdelujejo v procesih znotraj državnih organov, kamor sodi tudi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), kot so osebni podatki, tajni podatki, davčna tajnost in poslovna skrivnost, so izpostavljeni velikemu tveganju za razkritje in zlorabo. Zato je izrednega pomena informacijska varnost in definirani postopki varovanja posameznih podatkov ter predpisani posamezni ukrepi in načini varovanja podatkov. S tega vidika je je predmet raziskovanja v zaključnem delu ugotavljanje zadostne učinkovitosti politike informacijske varnosti znotraj organa FURS, ustreznost zagotavljanja varovanja podatkov in ter ustreznost posameznih ukrepov za dosego varnosti podatkov. V nalogi je raziskano ali imajo v izbranem državnem organu razdelane definicije glede namenov obdelave osebnih podatkov in ali imajo predpisane določene obveznosti kot upravljalci in obdelovalci varovanih podatkov. Z vidika pravne ureditve poslovne skrivnosti, ki zavezuje tudi FURS, je v nalogi predstavljen problem ureditve temelja poslovne skrivnosti v Sloveniji ter primerjava ureditve poslovne skrivnosti z izbranimi državami ter na tej podlagi je opravljena preveritev ali je Slovenija implementirala v svojo zakonodajo Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem.
Keywords: diplomske naloge, varovani podatki, zloraba podatkov, obdelava podatkov, davčna tajnost, informacijska varnost
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 988; Downloads: 147
Full text (1,38 MB) |
6. Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitevMatej Koželj, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev temelji na izhodišču, da je zaupanje bistveni del razmerja med zdravnikom in bolnikom. Bolniki se lahko zaradi pomanjkanja zaupanja začnejo izogibati zdravljenju ali zdravniku zaupajo premalo potrebnih informacij za uspešno zdravljenje. Dolžnost varovati poklicno skrivnost, ki je opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah, je tesno povezana s poklicno etiko. Za poklicno skrivnost se šteje informacija, ki jo zdravnik pridobi med opravljanjem svojega poklica. Načela medicinskega kodeksa zdravnika ne vežejo, če za skrivnost izve zasebno ali po naključju. Sodoben zdravstveni sistem brez zbirke velikega števila medicinskih podatkov v računalniških sistemih ne bi mogel delovati, saj prav te pospešujejo delovanje učinkovitega zdravstvenega sistema. Za zbiranje medicinskih podatkov je potrebna dosledna uporaba varnostnih ukrepov, kar mora izhajati iz nacionalne zakonodaje (Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah) in zakonodaje Evropske unije. Maja 2016 je Evropska unija sprejela novo Splošno uredbo 2016/679 o varovanju osebnih podatkov (z angleško kratico GDPR), ki je stopila v veljavo 25. 5. 2018. Uredba zagotavlja pacientom več pravic, predvsem da so bolje obveščeni o uporabi njihovih osebnih podatkov, na drugi strani pa nalaga več odgovornosti subjektom, ki upravljajo osebne podatke. Nacionalni informacijski sistem eZdravje omogoča veliko pozitivnih rešitev za učinkovito obdelavo pacientovih podatkov, vendar je treba opozoriti na možnost zlorab znotraj sistema. V magistrskem delu bodo analizirani bistveni elementi podanih iztočnic in zaključne ugotovitve glede na opravljeno raziskavo predmetne tematike.
Keywords: medicinska tajnost, zdravniška skrivnost, zasebnost pacienta, varstvo osebnih podatkov pacientov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o pacientovih pravicah, GDPR, eZdravje
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 3201; Downloads: 290
Full text (1,75 MB) |
7. URESNIČEVANJE ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKI OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI AGENCIJIMateja Dražnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja se uresničuje ustavna pravica državljanov do vpogleda delovanja državnih organov in nadzor nad njihovim delovanjem. Tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je kot samostojna vladna služba zavezana spoštovati določila ZDIJZ in prosilcem omogočiti vpogled v informacije javnega značaja. Sama narava obveščevalnega dela temelji na načelu tajnosti delovanja in na tajnosti dokumentov kar omejuje dostop do informacij. Javnost, ki postaja zaradi tehnološkega razvoja, kamor spada tudi razvoj svetovnega spleta vse bolj informirana, se sklicuje na interes javnosti razkritja informacij, ki je močnejši od stopnje tajnosti, s katero želijo obveščevalne službe prikriti določene nepravilnosti in tako zlorabijo tajnost za druge interese. Javni interes postaja v razvoju demokracije pomemben pojem in predstavlja tudi izjemo, ki dovoljuje dostop do informacij javnega značaja.
Keywords: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, informacija javnega značaja, prost dostop do informacij, javni interes, Informacijski pooblaščenec, tajnost, nacionalna varnost, nadzor, transparenstnost.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1470; Downloads: 136
Full text (1,33 MB) |
8. JAVNO RAZKRIVANJE PODATKOV DAVČNIH DOLŽNIKOVTina Logar, 2016, master's thesis Abstract: Novela Zakona o davčnem postopku, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2013, je uvedla javno objavo seznama davčnih neplačnikov. V magistrski nalogi je predstavljena analiza primerjalno-pravne ureditve javne objave seznama davčnih dolžnikov in sodne prakse na tem področju. Javna objava podatkov o zavezancih za davek, ki so fizične osebe in ne opravljajo dejavnosti, pomeni poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do enakega varstva pravic. Država je tako sprejela odločitev, da je potrebno javnemu interesu dati prednost pred posameznikom-davčnim neplačnikom, katerega podatki so bili prej varovani z davčno tajnostjo. Država želi z javno objavo podatkov o posameznih davčnih neplačnikih spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno plačilo davčnih obveznosti. Država bi lahko ravnala drugače in s svojim ukrepom manj invazivno posegla v zasebnost posameznika ter v pravico do enakega varstva pravic. Javna objava davčnih neplačnikov, ki davčni upravi več kot 90 dni dolgujejo najmanj 5000 evrov, ni nujen in primeren ukrep za dosego namenov, zaradi katerih je bil sprejet, poseg v pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov pa tudi ni sorazmeren z (neobstoječimi) pozitivnimi učinki javne objave seznama davčnih dolžnikov. Zakonodajalec bi moral predpisati, da se javno lahko objavijo samo podatki o davčnih dolžnikih iz pravnomočnih odločb davčnega organa. O nameri javne objave podatkov davčnih dolžnikov in o podatkih, ki bodo javno objavljeni na spletnih straneh davčnega organa, bi moral biti davčni dolžnik predhodno tudi obveščen. V nalogi je predstavljena problematika objave osebnih podatkov o davčnih dolžnikih na svetovnem spletu tudi z vidika omejitve informacijske zasebnosti in možnosti posameznika, da izpodbija napačno objavljene podatke ali zahteva njihov umik. Sporna je tudi objava davčnih dolžnikov na seznamu davčnih neplačnikov v primeru odložene davčne izvršbe in v primeru podane vloge za obročno odplačilo dolga v največ treh obrokih, ki jo davčni organ v vseh primerih odobri. Glede na visok znesek skupnega davčnega dolga pa bi morala država narediti več za to, da je davčni sistem učinkovit, kar vključuje učinkovito pobiranje davkov in uspešnost davčnega organa pri izterjavi davka.
Keywords: osebni podatek, razkritje podatkov, seznam davčnih neplačnikov, davčna tajnost, človekove pravice
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1778; Downloads: 144
Full text (1,68 MB) |
9. MEDNARODNI UKREPI IN SPORAZUMI V BOJU PROTI BANČNI TAJNOSTIMarko Urošević, 2016, master's thesis Abstract: Konec prejšnjega tisočletja so se začele številne mednarodne aktivnosti in iniciative, ki so iskale rešitev za težavo glede netransparentnosti podatkov v globalnem pogledu, konkretneje težavo, ki izhaja iz varovanja zaupnih bančnih podatkov. Varovanje bančnih podatkov, kot eden izmed pogojev za opredelitev tajnih jurisdikcij, je tesno povezano z davčno utajo, zato je bančna tajnost ena izmed aktualnejših tem v boju proti finančnemu kriminalu. Globalni razvoj omogoča enostaven pretok kapitala izven države rezidentstva davčnih zavezancev, s tem pa onemogoči učinkovit finančni nadzor. Posledica tega je, da velika količina denarja ostane neobdavčena, kar še poglablja problem v času gospodarske krize in po njej.
Bančna tajnost je problem, ki zahteva usklajeno ravnanje na nacionalni ravni, ravni Evropske unije in globalni ravni. S sodelovanjem Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil v zadnjih letih v boju proti varovanju bančnih podatkov storjen velik napredek, skupaj z Združenimi državami Amerike pa jim pripisujemo največ zaslug, da je avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih postala nov globalni standard.
Za lažje razumevanje instituta bančne tajnosti bo v prvi vrsti predstavljeno, kakšen način varovanja bančnih podatkov poznamo v Sloveniji in v katerih primerih lahko pride do razkritja zaupnih bančnih podatkov, ki veljajo za bančno tajnost. Razen specifičnih določb o varovanju zaupnih bančnih podatkov so izpostavljene tudi izjeme, kdaj lahko pride do razkritja bančnih podatkov in kdo ter na kakšen način lahko dostopa do njih. Bančna tajnost ni absolutna kategorija in varovanje zaupnih bančnih podatkov ne more prikrivati morebitnih kršitev zakonskih obveznosti, ki jih preiskujejo drugi pristojni organi. Kljub temu, da zakonodaja ne sme dopuščati nikakršnega dvoma glede pristojnosti in dostopa do bančnih podatkov s strani drugih organov, smo bili priča določeni meri nejasnosti pri razkritju bančnih podatkov, ki bo obravnavana v nalogi.
Slovenska zakonodaja, ki ureja varovanje zaupnih bančnih podatkov, ne vpliva na (ne)transparentnost podatkov v kontekstu mednarodne izmenjave informacij, saj je prilagojena izvajanju mednarodne izmenjave bančnih podatkov, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov in evropskega pravega reda. Za primer nasprotja tranparentnosti podatkov v okviru mednarodne izmenjave informacij smo izpostavili primer Švice in Kajmanskih otokov. Švica je država, za katero velja sinonim bančne tajnosti in varovanja podatkov, ki izhajajo iz zaupnega razmerja med banko in njenimi komitenti. Ne glede na to, da je Švica skozi leta popuščala mednarodnemu pritisku in pristala k podpisu mednarodnih sporazumov, ki opredeljujejo mednarodno izmenjavo informacij, je praviloma ohranila anonimnost njenih bančnih komitentov skozi določene posebnosti, ki močno vplivajo na učinkovitost izvajanja sporazumov. Kajmanski otoki po drugi strani veljajo za eno izmed davčnih oaz, ki je poznano kot čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva v Karibskem otočju. Otočja, ki sicer spadajo pod britansko krono, so relativno neodvisna od Združenega kraljestva in imajo svoj pravni sistem ter sodno, zakonodajno in izvršilno vejo oblasti. Za razliko od razvitih offshore finančnih centrov, kot je Švica, davčne oaze predstavljajo drug problem pri mednarodni izmenjavi podatkov. Takšne države ne poznajo in ne pobirajo davka od dohodka, kapitalskih dobičkov, dobička pravnih oseb ali drugih davkov, zato pogosto tudi nimajo informacij, ki so predmet izmenjave po mednarodnih sporazumih o izmenjavi informacij za davčne namene.
Kljub temu, da slovenska zakonodaja strmi k odpravi bančne tajnosti, smo lahko priča okrnjeni učinkovitosti pri izvajanju davčnih postopkov in preiskovanju kaznivih dejanj na podlagi prejetih informacij. Informacije, ki se izmenjujejo na podlagi sporazumov in evropskih direktiv, so praviloma uporabne le za davčne zadeve, kar pomeni, da jih ni mogoče uporabiti za preiskovanje...
Keywords: bančna tajnost, mednarodna izmenjava informacij, tajne jurisdikcije, davčne oaze, enoten standard poročanja, OECD Model, davčne utaje, …
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 1621; Downloads: 187
Full text (1,59 MB) |
10. Predstavitev pomena tajnosti podatkov in avtomatične izmenjave podatkov kot orodja boja proti davčnim utajamJasmina Jevtić Peruš, 2015, master's thesis Abstract: Offshore področja v najrazličnejših pojavnih oblikah so v sodobnem mednarodnem poslovanju postala sinonim za izogibanje plačilu davka in davčne utaje. Kot kažejo ocene v teh področjih skritega premoženja in do sedaj razkrite sheme delovanja preko njih, človeška domišljija pri zniževanju davčnih obremenitev skorajda ne pozna meja. Tradicionalno je najpomembnejšo spodbudo za poslovanje preko tovrstnih področij predstavljala izredno nizka davčna obremenitev, v zadnjih letih pa se kaže trend naraščanja pomembnosti varovanja anonimnosti uporabnikov in zavračanja meddržavne izmenjave informacij. Poslovanje preko offshore področij spodkopava suvereno pravico nacionalnih držav do obdavčitve premoženja in dohodkov njenih rezidentov, kar posledično vodi v nižje javnofinančne prihodke in nepravično porazdelitev davčnih bremen. Avtomatična izmenjava informacij za davčne namene je institut mednarodnega sodelovanja, za katerega se zdi, da bo lahko v prihodnje zmanjšal privlačnost offshore področij in davčnih utaj preko njih.
Prvi del tega dela je namenjen predstavitvi značilnosti sodobnih offshore področij, njihovih uporabnikov in ocen v njih skritega premoženja. V nadaljevanju opišemo različne sheme, ki se uporabljajo za izogibanje plačevanja davkov preko njih in proučimo vlogo tajnosti podatkov v tem procesu. Drugi del magistrskega dela je namenjen analizi dosedanjega boja proti davčnim utajam in podrobnejši predstavitvi potencialnih učinkov avtomatične izmenjave informacij za davčne namene. Tako sta v tretjem poglavju predstavljena izmenjava informacij na zahtevo in institut prostovoljnega razkritja. Četrto poglavje je namenjeno obstoječim modelom avtomatične izmenjave podatkov, peto in šesto poglavje pa v celoti novemu standardu CRS (Skupni standard poročanja), ki ga je razvil OECD in ki bo v prihodnjih letih postal globalno sprejet standard za avtomatično izmenjavo informacij za davčne namene.
Keywords: offshore, davčne oaze, avtomatična izmenjava informacij, tajnost podatkov, CRS standard.
Published in DKUM: 26.05.2016; Views: 1804; Downloads: 221
Full text (1,69 MB) |
