Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu je prikazana obravnava tematik, ki jih sodobna družba pogosto dojema kot tabuje, v nekaterih osnovnošolskih učbenikih in delovnih zvezkih predmeta DDKE in njegovih predhodnikov Etika in družba ter Državljanska vzgoja in etika. Vsi trije so bili, vsak v svojem časovnem obdobju, del slovenskega kurikuluma vse od osamosvojitve leta 1991. Raziskava je bila izvedena na primeru sedmih osnovnošolskih učbenikov in štirih pripadajočih delovnih zvezkov. V teoretičnem delu so predstavljeni najpogostejši tabuji, ki so bili vodilo za analizo vsebine učbenikov. Obravnavo tabuiziranih tem v posameznih učbenikih smo nato izvedli z metodo analize vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so v novejših učbenikih iz obravnave povsem odstranjene le redke občutljive teme. Na drugi strani so rezultati pokazali tudi, da so nekatere občutljive teme, kot so denimo vojna, neenakost in politika, v novejših učbenikih obravnavane še bolj natančno kot v starejših.
Keywords: tabu, učbeniško gradivo, primerjava učbenikov, Domovinska in državljanska kultura in etika
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,06 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vulgarizme, ki jih je družbena sprejemljivost zaznamovala kot jezikovni tabu. Tabuji so v preteklosti predstavljali delovanje posameznika navkljub določenim pravilom in prepovedim v skupnosti. Podobno je v sodobnosti, saj se jezikovni tabu povezuje s kriterijem družbene sprejemljivosti oz. s tem, kaj je v dani družbi in času moralno ter kulturno spodobno. Na podlagi zbranega gradiva prek metode intervjuja smo prikazali (monološko in dialoško) sporazumevalno in jezikovno zgradbo, stilno zaznamovanost in variantnost ter jezikovni pomen vulgarizmov (metaforiziranje, metonimiziranje, komparacijo in pragmatične lastnosti). Izkazalo se je, da vulgarizmi spadajo v besedišče nizkega stila, saj so družbeno negativno zaznamovani v javni sferi sporočanja. Tematska področja vulgarizmov smo proučili in ponazorili s pomočjo spletnih strani Pomenske mreže slovenskih glagolov in Pomenske mreže slovenskih besed. Dokazali smo, da lahko namesto vulgarizmov uporabimo nevtralne vzporedne izraze, mednje na videz spadajo tudi evfemizmi, saj z obliko zakrivajo denotat. Na eni strani z vulgarizmi izražamo čustva, nezadovoljstvo ipd., na drugi strani pa so v rabi kot poimenovanja. Ugotovitve kažejo, da vulgarizmi so in bodo ostali del aktualnega jezika, četudi so označeni kot jezikovni tabu.
Keywords: jezikovni tabu, vulgarizmi, kletvice, pomenska mreža, pomenski prenos, evfemizmi
Published in DKUM: 07.03.2022; Views: 1101; Downloads: 120
Full text (2,05 MB)

Abstract: Wir leben im 21. Jahrhundert und dennoch gibt es bestimmte Themen über welche gar nicht oder nur sehr wenig gesprochen wird. Ein solches Thema ist auch der Selbstmord, welcher nicht nur in der Literatur, sondern auch im realen Leben noch immer als ein großes Tabu-Thema empfunden wird. In der deutschen Erzählliteratur gibt es zwar einige Autoren, welche den Selbstmord versprachlicht haben, jedoch meistens nur anhand von Fiktion. Der schweizerische Autor Lukas Bärfuss dagegen, spricht in seinem Roman ganz offen über den Selbstmord und verarbeitet dabei den Selbstmord seines Bruders. Ohne Verwendung von neutralen Ausdrücken, in einer Art und Weise, welche der Leser nicht erwarten würde, schildert er die Geschichte über den Selbstmord des Bruders. Da sein Bruder bei den Pfadfindern auf den Namen Koala getauft wurde, erzählt er parallel zu der Selbstmordgeschichte auch die Geschichte dieser Tierart in Australien, welche heutzutage vor der Ausrottung steht. Es interessiert uns, wie der Selbstmord in der deutschen Erzählliteratur dargestellt wird und wie das Thema im Roman Koala von Lukas Bärfuss versprachlicht wurde. Das Ziel dieser Masterarbeit ist es die Versprachlichung des Themas Selbstmord in der deutschsprachigen Literatur mit Hilfe von Sekundärliteratur zu beleuchten und am Beispiel des Romans Koala von Lukas Bärfuss zu zeigen, dass es kein Tabu-Thema bleiben muss. Vor allem aber auch, dass Lukas Bärfuss es mittels der Literatur beweist, dass wir auf unsere Mitmenschen achten sollten, es aber auch nicht verdrängen sollten, wenn ein Mensch keinen Ausweg sieht und sich aus freiem Willen entscheidet, diese Welt zu verlassen.
Keywords: Selbstmord, Tabu, die Schweiz, Literatur, Koala.
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1325; Downloads: 99
Full text (692,13 KB)

Abstract: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Keywords: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Published in DKUM: 03.08.2020; Views: 1813; Downloads: 286
Full text (1,53 MB)

Abstract: Diplomska naloga, naslovljena kot Spolna vzgoja v družini predšolskega otroka, je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Za navedeno temo smo se odločili, ker še vedno gre za eno izmed tabu tem. Zanimalo nas je, kako se starši predšolskih otrok soočajo s spolno vzgojo oziroma ali ocenjujejo, da je le-ta v predšolskem obdobju že potrebna. Raziskali smo tudi težave, s katerimi se starši predšolskega otroka srečujejo ob poučevanju otroka o spolnosti ter navedli nekatere rešitve. Namen naloge predstavlja tudi raziskava, kako (posledično) sprejemajo spolnost predšolski otroci, v katera spolna dejanja so vpleteni, ter kako reagirajo v določenih spolnih situacijah. Ugotavljali smo tudi, kako mediji vplivajo na spolno vzgojo oziroma kakšno vlogo pri tem igrajo. Na podlagi strokovne in znanstvene (tuje) literature smo opredelili teorije in mnenja različnih avtorjev o obravnavani temi. Uporabili smo raziskovalno metodo spletne ankete, v kateri so sodelovali starši otrok, starih med 4 in 6 let. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel. Ugotovitve raziskave so pokazale, da večina staršev predšolskih otrok dandanes ne obravnava spolnosti kot tabu temo, iz katerega razloga lahko tudi potrdimo, da so v večji meri že omenjali spolne teme v lastni družini. Ugotovili smo, da veliko staršev predšolskih otrok nima nobenih težav pri poučevanju svojih otrok o spolnosti, da se o tem preprosto med seboj pogovorijo. V določenih spolnih situacijah precej staršev reagira dokaj primerno, medtem pa se jih še vedno nekaj najde, ki ravna neprimerno. Na podlagi odzivov staršev smo ugotovili, da večina otrok ne gleda na določeno spolno situacijo kot prepovedano, ampak jo normalno sprejema, kot vsak zdrav razvijajoč se otrok. Prav tako se večina staršev strinja, da imajo mediji agresivnejši vpliv na spolno vzgojo ter da knjige pri tem predstavljajo učinkovitejšo rešitev.
Keywords: družina, spolna vzgoja, predšolski otrok, starši, tabu tema, mediji.
Published in DKUM: 11.04.2018; Views: 2454; Downloads: 431
Full text (936,28 KB)