Search the digital library catalog

Abstract: S podaljševanjem življenjske dobe se vedno vec starostnikov oz. njihovih svojcev odloca za institucionalno varstvo. Glavni vzrok za to je prisotnost kronicnih bolezni, kar vodi v poslabšanje zdravstvenega stanja starostnika. V diplomskem delu smo predstavili bivanje starostnikov v institucionalnem varstvu ter ugotavljali, ali so stanovalci in njihovi svojci zadovoljni v domu starejših. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Podatke smo zbrali s pomocjo anketnega vprašalnika za stanovalce in za svojce s 17 vprašanji odprtega tipa. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je vecina stanovalcev in svojcev zadovoljnih, tako z delom kakor z odnosom in komunikacijo negovalnega osebja. Vec kot polovica stanovalcev je zadovoljnih tudi z osebnim zdravnikom, medtem ko so svojci izražali nezadovoljstvo z osebnim zdravnikom. Sklep. Zadovoljstvo z osebnim zdravnikom je za vsakega posameznika zelo pomembno, še posebej pa za starostnika, pri katerem je število obiskov toliko pogostejše. Tudi svojci imajo pomembno vlogo pri tem, saj so prav oni mnogokrat tisti, ki jih zanima dejansko zdravstveno stanje. Kakor zadovoljstvo z osebnim zdravnikom tako je tudi dobra komunikacija tako med stanovalci, svojci in osebjem eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo.
Keywords: starostnik, zdravstvena oskrba, zadovoljstvo, svojci, institucionalno varstvo
Published in DKUM: 29.10.2012; Views: 2697; Downloads: 308
Full text (408,27 KB)

Abstract: Starost je obdobje, ki ga označujemo od 60 leta dalje. Psihološki znaki staranja se ne sovpadajo povsem s koledarsko starostjo in se lahko pojavijo znatno prej ali znatno kasneje. Ena najpogostejših bolezni v starosti je demenca, ki je velikokrat neprepoznana iz strani svojcev starostnika ali oseb, ki skrbijo za starostnika. V diplomskem delu smo predstavili demenco, njene značilnosti in simptome. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre v obravnavi dementnega bolnika. Predstavljeni so tudi rezultati preiskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V sami raziskavi je sodelovalo 30 naključno izbranih ljudi. Želeli smo ugotoviti poznavanje demence med ljudmi. Zanimalo nas je ali ljudje sploh poznajo bolezen demenca. Rezultati preiskave so pokazali, da ljudje vedo kaj je demenca. Predvsem vedo osnovne informacije in večina je opisala demenco kot pozabljivost. Za podrobnejše informacije so premalo poučeni oziroma osveščeni o demenci. Polovica anketirancev niti še ni bila v stiku z dementno osebo oziroma se ni z njo srečala in z njo komunicirala. Nekaj med njimi jih o takšnih temah niti ne razmišlja. Z izrazom demence pogovorno radi poimenujemo vsakdanjo pozabljivost, ki doleti vsakogar med nami, še posebej v časih, ko moramo misliti na nešteto stvari naenkrat.
Keywords: demenca, informacije o demenci, starostnik, svojci, medicinska sestra
Published in DKUM: 07.12.2011; Views: 4155; Downloads: 1059
Full text (1,28 MB)

Abstract: Staranje je naravni proces človekovega življenja. Staramo se od trenutka, ko se rodimo. Pri nekaterih je staranje kar se da gladko, pri nekaterih pa se pojavijo razni problemi. Eden od teh problemov je tudi demenca. Demenca je bolezensko stanje starostnika (lahko tudi mlajše osebe), ki povzroči izgubo kratkoročnega spomina in neprepoznavanje oseb, ponavljanje besed in nezmožnost sledenja pogovoru. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična podlaga bolezni same, potek bolezni, odnos do dementnih bolnikov, skrb za dementnega bolnika ter problemi in težave, ki se pojavijo pri bolezni. Opisana so sodobna spoznanja o demenci, pomoč svojcem obolelih za demenco in prednosti institucij za takšne bolnike. Predstaviljen je tudi pomen medicinske sestre v institucionalnem varstvu dementnega bolnika. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti zadovoljstvo svojcev z domsko oskrbo njihovih sorodnikov, odnosom zdravstvenih delavcev do njihovih svojcev, okoljem in animacijo oziroma dejavnostmi za njihove svojce. Inštrument raziskave je bil anketni vprašalnik, v katerem so bila vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Anketa je bila popolnoma anonimna in neobvezna. Ugotovili smo, da so anketirani svojci zadovoljni z ravnanjem zdravstvenega osebja in so seznanjeni z aktivnostmi katerih se njihovi sorodniki lahko udeležujejo. Problem pa vidijo v tem, da se sami teh dogodkov zaradi različnih dejavnikov ne udeležujejo pogosto. Anketiranci so zadovoljni z domsko oskrbo in nanjo nimajo pripomb, ravno tako so zadovoljni z domskim okoljem, ki ponuja dementnemu bolniku možnost lažje vljučitve v novo okolje.
Keywords: demenca, starostnik, svojci, medicinska sestra
Published in DKUM: 07.12.2010; Views: 4192; Downloads: 579
Full text (468,54 KB)

Abstract: Življenje je polno presenečen. Živimo vsak zase, uresničujemo svoje cilje in načrtujemo svojo prihodnost. Kakovost življenja ima pomembno vlogo v našem vsakdanu. O starosti radi govorimo, kot o jeseni življenja. Starostna struktura prebivalstva se hitro spreminja. Zmanjšuje se delež mlajšega in povečuje delež starejšega prebivalstva. S staranjem prebivalstva, število oseb z demenco v Sloveniji strmo narašča. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju človekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje značilno. Osredotočili smo se ne bivanje dementnega pacienta v domačem okolju. Ocenili smo, da svojci potrebujejo dodatno pomoč in spodbudo pri oskrbi starostnika z demenco. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 družin z dementnim pacientom. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotovili, da so svojci seznanjeni z boleznijo, vendar si kljub temu želijo še dodatnih oblik izobraževanja na področju demence. Ob pojavu bolezni se je njihova kakovost življenja spremenila predvsem na funkcionalni ravni (organizacija življenja). Raziskava je pokazala, da večina svojcev ne razmišlja o namestitvi starostnika v institucionalno varstvo. Veliko raje bi se posluževali dnevnega varstva starostnika. Svojci so vzpostavili dober odnos s patronažno službo, ki jim omogoča individualno obravnavo, pomaga jim obvladovati bolezen, jim svetuje ter ponuja druge oblike pomoči. S tem diplomskim delom bi želeli opozoriti, da še vedno veliko ljudi ne razume pojma demence. Menimo, da bi spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša izboljšalo kvaliteto življenja tako svojcev, kot starostnikov z demenco.
Keywords: demenca, kakovost življenja, starostnik, svojci, medicinska sestra, čustvene stiske.
Published in DKUM: 11.06.2010; Views: 4335; Downloads: 816
Full text (6,32 MB)

Abstract: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Keywords: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Published in DKUM: 21.12.2009; Views: 3865; Downloads: 619
Full text (1,17 MB)