| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
RAZKRIVANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA JAVNIH OSEB: KOLIZIJA SVOBODE IZRAŽANJA IN PRAVICE DO ZASEBNOSTI
Mateja Tekalec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava razkrivanje zdravstvenega stanja javnih oseb, pri katerem se srečamo s kolizijo med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Vsebinsko se nanaša na vprašanje, kako razmejiti mejo med javnim in zasebnim in hkrati zadovoljiti tako interes posameznika (javne osebe) na katerega se podatki nanašajo, kot tudi interes javnosti, da izve, v kakšnem zdravstvenem stanju je javna oseba, ki jo je na neposrednih volitvah izvolilo ljudstvo in ali zdravje neposredno vpliva na uspešnost opravljanja funkcije.
Keywords: Ključne besede: pravica do zasebnosti, svoboda izražanja, javna oseba, občutljivi osebni podatki, kolizija, mediji.
Published: 25.01.2010; Views: 2277; Downloads: 326
.pdf Full text (472,14 KB)

2.
3.
ŠOLA IN OTROKOVA PRAVICA POVEDATI SVOJE MNENJE
Staša Račnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Otrokom pripadajo temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Te so opredeljene v številnih mednarodnopravnih aktih, med katerimi so najpomembnejši v diplomskem delu tudi omenjeni. Otrokom pripada posebno varstvo in skrb, zato jim pripadajo tudi posebne pravice, opredeljene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic in v drugih aktih. V diplomskem delu so omenjeni tudi Ustava RS, zakoni, ki dajejo otroku pravico, da pove svoje mnenje in relevantni predpisi s področja šolstva. Prav tako je na kratko opisana tudi svoboda izražanja. Za boljše razumevanje področja otrokovih pravic je potrebno najprej opredeliti pojem otroka, razložiti njegov prehod od objekta pravic k subjektu, ter opisati njegove pravice. Otrokom so pravice zagotovljene tudi na področju izobraževanja. Najpomembnejša je že sama pravica do izobraževanja. Države, ki spoštujejo človekove pravice, morajo namreč zagotavljati pogoje za izobrazbo svojih državljanov. V šoli imajo otroci tudi pravico do varnosti, svobode izražanja, vesti, zasebnosti, družinskega življenja ter zbiranja in združevanja. Pomembno je, da ima otrok možnost sodelovati v vseh postopkih v zvezi z njim in da lahko izrazi svoje mnenje. Pravica do izražanja mnenj se v šoli uresničuje na različne načine. V nekaterih primerih otrokove pravice uveljavljajo starši, v drugih pa otroci sami. Ta pravica se različno uresničuje v osnovnem in v srednjem izobraževanju, saj imajo v slednjem otroci več možnosti, da sami poskrbijo za svoje pravice. Pri tem pa se postavlja vprašanje, če je v šoli ta pravica res dovolj uresničena in s tem zagotovljena največja korist otroka.
Keywords: Človekove pravice, otrokove pravice, svoboda izražanja, otrok, vzgoja in izobraževanje, šola, pravica povedati svoje mnenje, pravice in dolžnosti učencev.
Published: 29.09.2010; Views: 6005; Downloads: 372
.pdf Full text (530,45 KB)

4.
PRAVICA OTROKA DO SVOBODE VESTI
Monika Pevec Forštner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Prvi zametki razvoja pravice otroka do svobode vesti segajo od sužnjelastniške grške in rimske patrie potestas, preko različnih pravnih dokumentov, ki so svobodo vesti prepovedale ali omejevale do novejših teorij prežetih s humanizmom, ki so začele svobodo vesti tolerirati in kasneje dovoljevati kot primarno osebno človekovo pravico. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni pojmi: »otrok«, »pravica«, »svoboda«, »svoboščina« in »vest«. V 17. stoletju naj bi bili »otroci« še pod popolno jurisdikcijo staršev. Kasneje je viden postopen prehod pravic s staršev na otroka. Danes je »otrok« v t.i. »svobodni moderni družbi« nosilec pravice do svobode vesti, mišljenja in vere. Beseda »otrok« ni vedno vezana na starost otroka (18 let), ampak v posamičnih določbah tudi na njegovo poslovno sposobnost, telesno in duševno zdravje, kar je v pravni korelaciji z roditeljsko pravico. »Pravice« so regulatorji razmerij med odvisnimi družbenimi subjekti neenake družbene moči. Gre za dominacijo močnejšega nad šibkejšim - otrokom, pri kateri se vzpostavljajo kompromisne meje in možnosti konfliktov. Pravica do svobode vesti je izrazito naravna pravica, ki je skupna vsem ljudem, splošna, temeljna, nepremoženjska, osebna (osebnostna), civilno pravna, neodtujljiva (neprenosljiva), spremenljiva in večrazsežnostna. Dolgo časa se je »svoboda vesti« navezovala le na verske opredelitve, v novejšem času pa je dobila posveten pomen. Gre za duševen proces — metafizična in etična vprašanja, ki se odmikajo pravniški kategorizaciji. Ta vprašanja so obravnavali mnogi primeri Evropskega sodišča za človekove pravice: Kokkinakis: Grčija (1993), Buscarini: San Marino (1999), Campbell: Cossans (1982), Arrowsmith: Anglija (1978). Pravica do svobode vesti se povezuje z večimi človekovimi pravicami, kot so; pravica do svobodnega izražanja (verbalno izražanje, izražanje v pisni obliki, oblačenje, izkazovanje ljubezenskih čustev, osebna imena otrok). To izražanje je pri otrocih lahko sporno predvsem v šoli. Gre za izražanje otrok ter izražanje javnih institucij. Pravica do družinskega življenja in zasebnosti, ki se pojavlja v razmerju »otrok — šola« ter »otrok-starši« v povezavi popolnim izvrševanjem roditeljske pravice in s tem varovanja otrokovih koristi. Pravica do izobraževanja, ter v zvezi s tem prepoved indoktrinacije države oziroma šol. Pravica do zbiranja in združevanja v šolskih prostorih ali zunaj pouka. Pravo ureja razmerja med posameznikom in državo ter med posamezniki kot nosilci pravic in obveznosti. Pri tem sta pomembna otrokov položaj v družini, pooblastila oziroma pravice staršev (izvrševanje roditeljske pravice), ter položaj otroka v razmerju do države (šolstvo, zdravstvo, centri za socialno delo, vzgojni zavodi). »Družina« je najožja življenjska skupnost, kjer imajo starši pravico, da zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, v skladu s svojim prepričanjem in otrokovo starostjo in zrelostjo, ter njihovo, t.j. otrokovo svobodo vesti, z versko in drugo opredelitvijo ali prepričanjem, tako, da otrokom pojasnjujejo ali svetujejo. Imajo tudi pravico, da država na področjih, ki so v njeni pristojnosti, spoštuje njihove predstave o vzgoji in pouku. Poseganje države v to zasebno sfero svobode vesti je omejeno, oziroma se lahko omeji samo pod zakonsko določenimi pogoji. Država ima dolžnost zagotoviti, da se v šolah ne dogaja indoktrinacija. Država je dolžna, da religiozna in filozofska prepričanja staršev spoštuje v celotnem šolskem izobraževalnem programu, kar pomeni, da jih priznava, upošteva in vzame v obzir. Možni so različni konflikti , kolizije med državo, šolo in starši. Vsebinska razlika med razmerjem starši (kot zastopniki otroka) in državo, ter v razmerju staršev do otroka, je razvidna tudi iz 41. člena Ustave RS. Prvi del te določbe je namenjen varovanju starševskih pravic pred neupravičenim vmešavanjem države in tretjih oseb in določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svoj
Keywords: človekova pravica, otrokova pravica, svoboda vesti, svoboščina, pravica do svobodnega izražanja, največja otrokova korist, roditeljska pravica, kolizija - konflikt med interesi, religiozno in filozofsko prepričanje, indoktrinacija, edukacija, primarno pravno varstvo otroka, laična država
Published: 07.12.2010; Views: 4326; Downloads: 399
.pdf Full text (1,06 MB)

5.
MEJE KARIKATUR V MEDIJSKEM PRAVU (PRIMER KARIKATURE ZORANA JANKOVIČA KOT HITLERJA)
Laura Laznik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je raziskati širše področje medijskega prava. Osredotočili se bomo na dve pogosto nasprotujoči si pravici, pravico do svobodnega izražanja ter pravico do časti in dobrega imena. V ospredju je seveda svoboda izražanja, ustavna pravica, brez katere si težko predstavljamo demokratično družbo. Pravica, ki je temeljni pogoj za razvoj in samoizpolnitev (self-fulfillment) vsakega posameznika. Skozi primere bomo spoznali prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Posegli bomo na področje domnevno spornih karikatur in vprašanje žaljenja preko njih.
Keywords: karikatura, medijsko pravo, svoboda izražanja, čast in dobro ime.
Published: 03.10.2011; Views: 11832; Downloads: 160
.pdf Full text (8,84 MB)

6.
OMEJITVE PRAVICE DO SVOBODE IZRAŽANJA
Brina Novak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do svobode izražanja je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki zajema svobodo misli, sprejemanje in oddajanje mnenj in idej ter svobodo medijev. Hkrati je tudi temelj za učinkovito izvrševanje mnogih drugih človekovih pravic. Prav zaradi izrednega pomena, ki ga ima ta pravica, so tudi obveznosti države pri njenem zagotavljanju precej obširne. Pravica do svobode izražanja sme biti omejena, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. To se zgodi zlasti takrat, ko se pravico do svobode izražanja izvršuje tako, da se z njo posega v pravico do zasebnosti ali pravico do časti in dobrega imena drugih subjektov oziroma tako, da se jo zlorablja in izvršuje v obliki sovražnega govora. Presojanje, do kje sega pravica do svobode izražanja in ali je bila ta pravica upravičeno omejena, je ena zahtevnejših nalog nacionalnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga. Pravica do svobode izražanja namreč ne sme biti omejena zgolj zato, ker so izražena mnenja ali ideje za širšo javnost nesprejemljive ali celo žaljive, temveč le takrat, kadar je to res nujno zaradi zaščite javnosti oziroma prizadetega posameznika.
Keywords: svoboda izražanja, omejitve, Evropsko sodišče za človekove pravice, sovražni govor, čast, pravica do zasebnosti
Published: 17.09.2012; Views: 6757; Downloads: 1097
.pdf Full text (872,48 KB)

7.
ABSOLUTNE IN RELATIVNE JAVNE OSEBE
Tina Žel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so raziskane razlike med absolutno in relativno javno osebo, kje so meje med eno in drugo javno osebo in katere pravice so jim lahko v večji meri kratene kot zasebnikom. S pomočjo analize primerov iz Slovenskega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice je raziskano, kako se sodišči opredeljujeta do absolutnih in relativnih javnih oseb. Sodbi sta nato primerjani z literaturo, opazovana so odstopanja, ki se pojavljajo v praksi. Definicije javnih oseb so aplicirane na slovenski medijski prostor. Ugotovljeno je, da so definicije v grobem podane, vendar se pravice posameznih javnih oseb razlikujejo od primera do primera, saj je treba upoštevati okolje, kontekst ter funkcijo javne osebe.
Keywords: absolutne javne osebe, relativne javne osebe, zasebnost, svoboda izražanja
Published: 15.11.2012; Views: 6739; Downloads: 645
.pdf Full text (1,54 MB)

8.
SOVRAŽNI GOVOR
Mojca Ajtnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pojem sovražnega govora izhaja iz anglosaškega sveta in temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi, zaradi njihove pripadnosti določeni skupini. Sovražni govor je eden ključnih trenutkov v vzbujanju sovraštva do določenih skupin ljudi. Takšen govor je neizogibno povezan s predsodki, diskriminacijo in stereotipi. Je stalni spremljevalec človeške družbe, vedno večja prisotnost sovražnega govora v današnji družbi pa je posledica potrošniško in kapitalistično naravnane družbe. Na porast prisotnosti sovražnega govora vpliva tudi vedno večja uporaba medijev in svetovnega spleta. Sovražni govor je pravno reguliran na nacionalni ravni posameznih držav ter na mednarodni ravni. Pravni akti tako prepovedujejo javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Pripadnost določeni skupini je določena glede na narodnost, versko, rasno ali etnično pripadnost, spol, premoženjsko stanje, izobrazbo, družbeni položaj, politično prepričanost, invalidnost, spolno usmerjenost, oziroma katerokoli drugo osebno okoliščino.
Keywords: sovražni govor, sovraštvo, diskriminacija, neenakopravnost, nestrpnost, svoboda izražanja
Published: 23.11.2015; Views: 1927; Downloads: 631
.pdf Full text (765,45 KB)

9.
SOVRAŽNI GOVOR - KDAJ GRE PRI OMEJEVANJU SOVRAŽNEGA GOVORA ZA OMEJEVANJE SVOBODE IZRAŽANJA
Simona Kostajnšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sovražni govor je govor, ki je uperjen proti različnim manjšinam na podlagi barve kože, etničnosti, vere, spolne usmerjenosti, narodnosti ter ostalimi skupinami ljudi. Takšen govor je povezan s predsodki, stereotipi in diskriminacijo. Na drugi strani pa imamo svobodo izražanja, ki je ustavno varovana pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pomeni, da lahko vsakdo svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Kljub temu, da gre za ustavno varovano pravico, pa ta ni absolutna, temveč je omejena s pravicami in svoboščinami drugih. Definicija sovražnega govora je še vedno precej nejasna, saj se nemalokrat definira precej široko. V diplomski nalogi sem obravnavala razliko med neprimernim, nesprejemljivim in kaznivim govorom, med katerega sodi tudi sovražni govor. Kaznivi sovražni govor opredeljuje 297. člen Kazenskega zakonika. Pravico do svobode izražanja je mogoče omejiti le takrat, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. Do tega pride zlasti takrat, ko se s pravico do svobode izražanja posega v čast in dobro ime drugega ter v pravico do zasebnosti. Pravica do svobode izražanja je lahko omejena le takrat, kadar se upošteva določen javni interes, ki pa mora biti nad interesi posameznika. Presojanje ali je šlo v določenem primeru za poseg v pravico do svobode izražanja je ena izmed zahtevnejših nalog.
Keywords: sovražni govor, predsodki, stereotipi, diskriminacija, neprimerni, nesprejemljiv, kazniv govor, svoboda izražanja.
Published: 19.09.2016; Views: 952; Downloads: 132
.pdf Full text (621,96 KB)

10.
MEDIJSKA SVOBODA IN NJENE OMEJITVE NA PRIMERU REVIJE CHARLIE HEBDO
Irena Lovrenčič Držanič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Medijska svoboda in svoboda govora sta temelja demokracije, ki imata nekatere omejitve. Ekonomija, politika in drugi vplivi sooblikujejo medijsko poročanje, posledično pa tudi informiranost javnosti. Deregulacija in omejevanje imata prednosti in slabosti, pomembne pa so tudi pravice in dolžnosti medijev, ki bi morali delovati kot četrta (nadzorna) veja oblasti. Globalizacija, multikulturnost in (ne)razumevanje satire lahko pripeljejo do nasprotovanja ali celo do napadov na medije in novinarje, kot kaže primer omenjene revije. Pogledi na meje svobodnega govora so med medijskimi strokovnjaki raznoliki, uporabniki pa se jih zavemo šele pri kontroverznih primerih, v katerih so v presojo vključena čustva.
Keywords: medijska svoboda, svoboda govora, svoboda izražanja, Charlie Hebdo, četrta veja oblasti
Published: 29.08.2016; Views: 1062; Downloads: 113
.pdf Full text (1,01 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica