| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vloga multinacionalk v globalnem prostoru
Timotej Kreitner, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu obravnavam vlogo multinacionalnih podjetij (v nadaljevanju MNP) v globalnem prostoru. Proces globalizacije je skupaj s tehnološkim, informacijskim in komunikacijskim napredkom ustvaril globalni ekonomski trg, na katerem ključno vlogo odigrajo MNP. S svojo prisotnostjo vplivajo na tuja in domača gospodarstva držav po svetu. Kot indikator vloge MNP v globalnem prostoru in na države gostiteljice sem izbral vhodne tuje neposredne investicije (v nadaljevanju TNI), saj nam nudijo vsaj delni vpogled v delovanje MNP v državah gostiteljicah. Cilj diplomskega dela je bil primerjati vpliv vhodnih TNI na odstotek BDP-ja izbranih držav gostiteljic (Združeno kraljestvo, ZDA, Japonska). MNP so s pomočjo vhodnih TNI med leti 2005 in 2019 Združenemu kraljestvu prispevala 3,51-odstotno povprečno letno rast BDP-ja, v ZDA 1,57 % BDP-ja, na Japonskem pa 0,16 % BDP-ja. Vhodne TNI najbolj pomembno prispevajo k povprečni rasti odstotka BDP-ja na leto v Združenem kraljestvu, sledi ZDA in nato Japonska.
Keywords: globalizacija, svetovna trgovina, multinacionalna podjetja, vstop na tuje trge, tuje neposredne investicije
Published: 24.11.2020; Views: 186; Downloads: 31
.pdf Full text (690,39 KB)

2.
Kontejnerske ladje in globalizacija
Mihael Gornik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Trgovina je v 20. in 21. stoletju dosegla nepredstavljiv napredek. Z razvojen tehnologije in globalizacijo gospodarstva je danes v svetu vse dosegljivo v zelo kratkem času. Od informacij, trgovskega blaga, storitev in podobno. Kljub vsesplošnemu napredku pa še vedno 90 % celotne svetovne trgovine in tovora prepeljejo kontejnerske ladje. Veliko ljudi misli, da so luke in kontejnerski prevoz zastarel in tudi finančno najbolj ugoden način prevoza blaga, a se zelo motijo. Luke in podjetja, ki se ukvarjajo z ladijskim prevozom, so morale vložiti veliko sredstev za modernizacijo, saj so le tako lahko konkurenčni v globalni ponudbi tovrstnih storitev. Tudi Slovenija ima zelo pomembno luko v Kopru, obenem pa se nahaja na zelo pomembnem strateškem položaju v evropskem trgovanju. Zaradi tega je nastala ideja o tem, da naredimo kratko analizo razvoja in napredka na področju kontejnerskih prevozov in povzamemo vse aspekte kontejnerskega transporta in njegovih podrejenih vej potrebnih za dostavo tovora. Predstaviti in prikazati želimo različne poteke, oblike in delovanje kontejnerskega transporta. Primerjali bomo tudi razvoj in trenutno infrastrukturo v Luki Koper z razvitejšimi državami in primerjali, kako so posamezne države v tem segmentu uvidele priložnosti in jih izkoristile.
Keywords: Kontejnerizacija, ladje, transport, priročnik, svetovna trgovina, globalizacija
Published: 23.07.2018; Views: 316; Downloads: 46
.pdf Full text (4,94 MB)

3.
CETA - celovit gospodarski in trgovinski sporazum
Melita Šegovc, 2017, master's thesis

Abstract: Skupna trgovinska politika EU proti tretjim državam sodi med tiste politike, kjer so države članice EU svoje pristojnosti prenesle na raven EU, kar pomeni, da je govora o izključni pristojnosti Unije. Trgovina sodi med najpomembnejše gonilo ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Ocenjeno je, da naj bi bilo kar 90 odstotkov globalne rasti, v dolgoročnem obdobju, ustvarjene zunaj EU. Ključni ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji ustvarjanja učinkovite prostotrgovinske politike, so prostotrgovinski sporazumi. Le-ti zasedajo osrednjo vlogo na področju trgovine v današnjem času in pomembno vplivajo na vsakdan državljanov članic EU. Ovire v obliki carin in dajatev so zadnja leta na precej nizki ravni in zgolj ukrepi na tem področju ne bi prinesli vidnejših rezultatov. Zaradi tega je na tem področju cilj dodatna liberalizacija z odpravo necarinskih ovir, ki se pojavljajo pri čezmejnem trgovanju. Le-te se pojavljajo v različnih zakonih in skozi postavljene standarde v državah, ki so pogosto namenjeni varovanju javnega interesa, vplivajo pa na čezmejno trgovanje. V zadnjem času je eden najbolj pomembnih prostotrgovinskih sporazumov, o katerem se EU pogaja že od leta 2009, CETA, Comprehensive economic and trade agreement oz. Celovit gospodarski in trgovinski sporazum, ki ga EU sklepa s Kanado. V magistrskem delu sem se ukvarjala z vsebino prostotrgovinskega sporazuma CETA ter poskušala osvetliti področja, ki se s sporazumom CETA najpomembneje spreminjajo, poskušala sem izpostaviti problematiko določenih institutov in ureditev posameznih poglavij v sporazumu, ki tako med strokovno kakor tudi laično javnostjo vzbujajo največ pomislekov in nezaupanja.
Keywords: prostotrgovinski sporazum, EU, Kanada, CETA, svetovna trgovina, magistrska dela
Published: 19.09.2017; Views: 1151; Downloads: 260
.pdf Full text (916,07 KB)

4.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, master's thesis

Abstract: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Keywords: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Published: 08.08.2017; Views: 1067; Downloads: 127
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
PRAVICA POTROŠNIKOV, DA SO OBVEŠČENI O POREKLU BLAGA PO PRAVU EVROPSKE UNIJE IN SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Darja Lainšček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Smo v obdobju liberalizacije mednarodne trgovine, katere končni cilj je prosto trgovanje brez ovir. Z liberalizacijo mednarodne trgovine je prišlo do pojava globalizacije in z njenim razmahom se je pojavila vse večja težnja po enotnih pravilih, ki bi veljala za vse države. Prav zato so se skozi čas oblikovale različne institucije in organizacije. Ena najpomembnejših mednarodnih institucij danes je Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljevanju STO), ki ureja trgovanje med državami na globalni ravni. Podobno kot STO je bila tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU) zasnovana z namenom, da bi odpravila ovire in spodbudila svobodno trgovino med svojimi državami članicami. Globalizacija je prinesla spremembe tudi na področju potrošnje, saj omogoča potrošnikom dostop na širši trg in s tem večjo izbiro izdelkov. Na nakupne odločitve potrošnikov vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi informacija o poreklu blaga. Poreklo blaga potrošniku pove, od kod določen izdelek prihaja, kar mu omogoča razlikovanje med domačimi in uvoženimi izdelki, ter s tem dajanje prednosti domačim izdelkom zgolj zato, ker so domači, ne pa nujno tudi boljši, kar je v nasprotju s svobodno trgovino in prostim pretokom blaga. Diplomsko delo primerja pravno ureditev glede pravice potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga po pravu EU in pravu STO. V diplomskem delu ugotavljam, da pravo EU prepoveduje nacionalne zahteve po označbi porekla blaga iz drugih držav članic na izdelkih, saj predpostavlja, da imajo potrošniki negativne stereotipe o uvoženih izdelkih, kar ovira trgovino na enotnem trgu EU, razen v primerih, ko poreklo vpliva na kakovost blaga. Po drugi strani pa pravo STO načeloma priznava pravico potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga, vendar pravila o poreklu blaga držav članic sama po sebi ne smejo imeti omejitvenih ali motečih učnikov na mednarodno trgovino.
Keywords: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, poreklo blaga, potrošniki, svobodna trgovina, prosti pretok blaga
Published: 15.09.2016; Views: 1065; Downloads: 80
.pdf Full text (833,44 KB)

6.
Porajanje virtualnega globalnega trga in njegovi vplivi na mednarodni marketing
Milan Jurše, 1999, original scientific article

Abstract: Kljub zaenkrat še relativno manjšemu obsegu svetovne trgovine prek interneta v primerjavi s konvencionalno mednarodno trgovino postaja svetovni splet ena od ključnih inovacij sodobne informacijske tehnologije, ki nakazuje novo obdobje v razvoju paradigme trženja na prehodu v 21. stoletje in napoveduje temeljne spremembe v načinu organiziranosti poslovnih procesov in konceptih menedžmenta podjetij. Internet ustvarja kontekst za globalni virtualni trg z aktivnimi in suverenimi porabniki, katerih položaj na trgu se močno krepi zaradi neoviranega dostopa do informacij o trgu in tržni ponudbi, zato lahko v procesu menjave okrepijo svojo pogajalsko pozicijo nasproti dobaviteljem, s tem pa paradigma konvencionalnega množičnega trženja polagoma prehaja v trženje, ki temelji na interaktivnem izgrajevanju neposrednih odnosov z vsakim posameznim porabnikom in ustvarjanju drugačnih (partnerskih, uravnoteženih, trajnejših, donosnih v daljšem obdobju) odnosov med dobavitelji in odjemalci na trgu. Internet ni zgolj le eden od novih distribucijskih in komunikacijskih kanalov. temveč postaja očitno precej več. Nakazuje spreminjanje temeljne paradigme trženja, ki tudi malim podjetjem omogoča učinkovit vstop na svetovni trg. Zaradi interaktivnosti v komuniciranju pa vpliva tudi na spremembo tradicionalnega razmerja moči med tržnimi udeleženci in vzpostavlja nove odnose med njimi, tako da s porajanjem novega poslovnega modela fizične razdalje med trgi in s tem tudi med kupci in dobavitelji izgubljajo pomen, podjetjem pa se ponuja učinkovit model za razvoj trženja na globalnem trgu. Posledica vsega tega je spreminjanje tradicionalnih konceptov in nastajanje novih pravil uspešnega trženja. Ker se s tem oblikujejo tudi nov okvir za razvoj trženjskega koncepta in novi pristopi za razvijanje trženjskih strategij podjetij, bodo morala slovenska podjetja v bodoče pogumneje in bolj agresivno umestiti internet v koncept bodočega razvoja svoje trženjske in celotne poslovne strategije.
Keywords: mednarodno trženje, globalizacija, svetovna trgovina, informacijska tehnologija, virtualna resničnost, elektronsko poslovanje, Internet, razvoj, ekonomska rast, svetovni trg, mala podjetja, trženje, strategija trženja, komuniciranje, distribucija
Published: 10.07.2015; Views: 947; Downloads: 43
URL Link to full text

7.
GOSPODARSKO-TRGOVINSKI POLOŽAJ KITAJSKE V SVETU
Bojana Osrajnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ljudska Republika Kitajska se danes uvršča na drugo mesto največjih gospodarstev na svetu in je največja svetovna izvoznica. S svojo vlogo druge največje posojilodajalke na svetu, je še učvrstila svoj položaj na mednarodnem trgu. Tako si danes brez Kitajske ne moremo več predstavljati globalnega trga in svetovnega političnega dogajanja. Hiter vzpon kitajskega gospodarstva pa državi prinaša tako prednosti, kot tudi številne nevarnosti. Kitajska ni le velika svetovna izvoznica, temveč tudi velika uvoznica. Za vstop morajo tuja podjetja prestaviti vsaj del svoje proizvodnje na Kitajsko, ki je največja prejemnica neposrednih tujih investicij na svetu. Čeprav je bil vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo pomemben korak njene integracije v svetovni gospodarski red, se še vedno kažejo izjemni problemi. Če pogledamo z vidika mreže je danes Kitajska največji svetovni »centralni« trgovec, z največjimi povezavami z drugimi glavnimi globalnimi igralci. Ob izbruhu svetovne gospodarske krize se je Kitajska z velikim stimulativnim paketom osredotočila na prestrukturiranje gospodarstva, iz izvozno orientirane rasti na bolj potrošniško osnovano gospodarstvo, in izboljšanje svoje infrastrukture. Kitajska se danes srečuje z izzivom, da tudi v prihodnje zagotovi vzdržljivo rast iz socialnega, gospodarskega, ekološkega in okoljskega vidika.
Keywords: Ljudska republika Kitajska, zunanja trgovina, selitev proizvodnje, pravice intelektualne lastnine, svetovna gospodarska ureditev, neposredne tuje investicije, gospodarska rast.
Published: 29.08.2012; Views: 2655; Downloads: 211
.pdf Full text (2,08 MB)

8.
9.
10.
Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica