| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
FINANČNA ANALIZA IN VREDNOTENJE DELNICE PODJETJA BAYERISCHE MOTOREN WERKE AG - BMW
Marko Hegler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ker na kratek rok na ceno delnice vpliva predvsem psihologija vlagateljev so možni tudi nadaljnji padci, predvsem v smislu ponovnega padca gospodarskih aktivnosti, kar bi posledično vplivalo na bodoče dobičke podjetij. Nevarnosti za ceno delnice predstavlja predvsem možnost sedanje finančne in gospodarske krize z dvojnim dnom, ki jo večkrat omenja priznani ekonomist in profesor dr. Nuriel Roubini. Ker je začetek krize zaznamoval predvsem dolg zasebnega sektorja se le-ta danes manifestira v obliki strahu pred krizo javnega dolga. Prvotno krizo zasebnega sektorja je reševal in še rešuje javni sektor, obenem pa se pojavlja zaradi velikih javnih dolgov možnost druge krize- krizo javnega sektorja. Gre se za to, da so države poskušale z masovnimi denarnimi paketi pomagati vzpodbuditi zasebno potrošnjo in s tem preprečiti veliko depresijo, kar se zaradi prevelikega zadolževanja javnega sektorja v času nastajanja te naloge vrača v obliki krize javnega dolga. Kljub dobrim rezultatom poslovanja podjetja BMW in drugih avtomobilskih podjetij pa vseeno obstaja negotovost razvoja prihodnjih dogodkov, predvsem v smislu ponovnega upada svetovnega povpraševanja.
Keywords: Ključne besede: Bull Market, svetovna finančna in gospodarska kriza, borzni mehurček, temeljna analiza, finančna analiza, vrednotenje delnice, finančni kazalniki, BMW AG, borzni indeks, kriza zasebnega sektorja, javni dolg.
Published: 31.08.2010; Views: 3133; Downloads: 393
.pdf Full text (506,62 KB)

2.
FINANCIRANJE BANKE
Jure Viderman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Banke imajo vse od svojega nastanka zelo pomembno vlogo v življenju posameznika in družbe nasploh. S svojimi storitvami omogočajo družbi razne posle in transakcije, ki oblikujejo ekonomski del življenja. Banka kot posrednik med deficitnimi in suficitnimi finančnimi celicami omogoča na eni strani varčevanje in na drugi strani posojanje sredstev. Tako je financiranje eno glavnih aktivnosti in poslanstev banke, vendar sodobne banke ponujajo še ostale storitve, ki so prav tako zelo pomembne za gospodarstvo in prebivalstvo. Ker je banka pravzaprav podjetje, je njen glavni cilj dobiček. Poslovanje bank zato sledi predvsem podjetniškim načelom, a tudi bančnim, tehnološkim, informacijskim standardom in, kar je najpomembnejše, potrebam komitentov. Banke se financirajo predvsem z depoziti prebivalstva in mednarodnim bančnim zadolževanjem. Čeprav so glavni vir sredstev financiranja bank depoziti domačega prebivalstva, se lahko banke znajdejo v nezavidljivi situaciji zaradi makroekonomskih razmer, na katere nimajo vpliva. Velik problem bank predstavljata negotovost in nepredvidljivost dogajanja na svetovnih trgih. Situacija bank se lahko v zaostrenih razmerah močno poslabša, odvisno predvsem od značilnosti banke in od poslovanja v preteklosti. V obdobju svetovne finančne in gospodarske krize se pojavi predvsem upad zaupanja prebivalstva v bančni sektor in s tem zaostritev razmer v okviru pridobivanja sredstev prebivalstva in ostalih finančnih subjektov. Izhod iz krize lahko banke iščejo samo s pomočjo državnih ukrepov.
Keywords: Banka, financiranje, viri financiranja, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Published: 23.02.2010; Views: 2327; Downloads: 301
.pdf Full text (552,92 KB)

3.
PRIMERJAVA MED DAVČNIMI UKREPI V ZDA, NEMČIJI IN SLOVENIJI V RAZMERAH FINANČNE KRIZE TER NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE PODJETIJ
Severina Podvršnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna tema diplomskega dela je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2007 v ZDA in se po okužbenih kanalih prenesla na številne države po svetu. Glavni cilji naloge so spoznati vladne davčne ukrepe v ZDA, Nemčiji in Sloveniji v boju proti gospodarski krizi, jih medsebojno primerjati in najti povezave med ukrepi omenjenih držav v sodobni gospodarski krizi z gospodarskimi krizami v preteklosti. Poseben poudarek je na preučevanju posledic davčnih ukrepov na podjetja v posameznih državah. Glavne ugotovitve naloge so naslednje: vlade držav se z recesijo spopadajo vsaka po svoje, individualno, glede na makroekonomske gospodarske razmere v državi. Kljub različnim pristopom pa najdemo med njimi mnoge podobnosti, kar lahko pripišemo podobnim gospodarskim pogojem v državah, sledenju napotkom kreditabilnih mednarodnih organizacij in neposrednemu ter posrednemu učenju držav in kriz v preteklosti. Davčna politika v vseh treh preučevanih državah uporablja ukrepe za znižanje davčne obveznosti in povečanje državne potrošnje z namenom povečevanja agregatne potrošnje, kar naj bi posledično povečalo agregatno ponudbo in ponovno zagnalo gospodarstvo. Naslednja pomembna ugotovitev je, da so davčne oaze eden izmed pomembni krivcev za nastanek svetovne gospodarske krize, njihovo uničenje pa bi pripomoglo k reševanju globalne krize zaradi povečevanja finančne transparentnosti, povečevanja zaupanja v finančni sistem in zaradi preprečevanja gospodarskega kriminala. Ugotovili smo tudi, da se vse izmed preučevanih držav zavedajo pomembnosti obstoja in nemotenega delovanja podjetij, ki so temelj učinkovitega delovanja gospodarstva. Mnogi davčni ukrepi so tako usmerjeni na podjetja, večinoma so zasnovani tako, da povečujejo likvidnost podjetij, kar je med posojilnimi krizami zelo pomembno. Davčna obveznost v obdobju krize se zmanjšuje, tako da podjetjem ostanejo potrebna sredstva za nemoteno poslovanje, kar pripomore k ohranjanju delovnih mest. Višanje brezposelnosti namreč dodatno prispeva k začaranemu krogu — nižji osebni dohodki prebivalstva pomenijo nižjo osebno porabo, ta znižuje agregatno povpraševanje, kar se kaže v nadaljnjem padcu gospodarske aktivnosti.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, hipotekarna nepremičninska kriza, davčni ukrepi v ZDA, Nemčiji in Sloveniji, davčne oaze, MDS, OECD
Published: 26.07.2010; Views: 1964; Downloads: 283
.pdf Full text (771,40 KB)

4.
KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC V ČASU GLOBALNE RECESIJE
Martina Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Konsolidacija javnih financ predstavlja trenutno najbolj pereč problem reševanja posledic krize iz l. 2008. Instrumenti za reševanje gospodarstva so večinoma že vsi podali rezultate; javne finance pa so poglavje urejanja sedaj, leto po krizi, ko so ukrepi, namenjeni gospodarstvu, že vpeljani. Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni primanjkljaj na 3% BDP-ja ali manj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter napram svojim lastnim zmožnostim. Seveda pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek poznavalcev. Države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Keywords: javne finance, konsolidacija javnih financ, javni dolg, javni primanjkljaj, proračun, fiskalni ukrepi, svetovna gospodarska kriza
Published: 09.04.2010; Views: 4660; Downloads: 400
.pdf Full text (1,69 MB)

5.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Lucija Kokot, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bančno kreditiranje podjetij tekom finančne in gospodarske krize v teoretičnem poglavju obravnava vrste bančnih kreditov podjetjem, pojasnitev pojma kreditnega tveganja ter zahteve kapitalskega sporazuma Basel II glede kapitalske ustreznosti bank. Poleg predpisanega količnika kapitalske ustreznosti morajo banke za varnost svojega poslovanja poskrbeti tudi z natančno preučitvijo kreditne sposobnosti potencialnega kreditojemalca ter zahtevami glede ustreznega kreditnega zavarovanja. V okviru tretjega poglavja je govora o svetovni finančni in gospodarski krizi, o dogajanju na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih kreditov pred izbruhom ter širitvijo krize v ostale dele sveta in v ostale sektorje gospodarstva. Povzeli smo najpomembnejše vzroke in povode, ki so posredno pripeljali do razmer, v katerih se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo. Četrto poglavje prikazuje analizo bančnega kreditiranja podjetij pred in tekom svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji in evroobmočju. Primerjali smo podatke o obsegu odobrenih posojil in njihovi strukturi v letih 2006, 2007, 2008 ter 2009. Posebej smo analizirali tudi gibanje bančnih posojil podjetjem po posameznih panogah ter finančni položaj slovenskih podjetij in njihove zamude pri poravnavanju obveznosti do bank. V nadaljevanju četrtega poglavja smo primerjali podatke o posojilnih obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in evroobmočju ter ugotavljali vzroke vse večjih razlik med njimi. Ob koncu diplomskega dela smo povzeli najpomembnejše ukrepe Vlade Republike Slovenije za premostitev kreditnega krča in spodbuditev bank k oživljanju kreditne aktivnosti. S predstavitvijo treh najpomembnejših ukrepov smo želeli prikazati prispevek države k reševanju likvidnostnih težav slovenskih podjetij.
Keywords: bančni krediti, kreditno tveganje banke, kreditna sposobnost in boniteta podjetij, zavarovanje kredita, svetovna finančna in gospodarska kriza in kreditiranje podjetij, protikrizni ukrepi.
Published: 03.08.2010; Views: 2127; Downloads: 342
.pdf Full text (794,95 KB)

6.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, final seminar paper

Abstract: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Published: 30.11.2010; Views: 2813; Downloads: 0

7.
KRIZA PODJETJA IN GOSPODARSKA KRIZA 2008
Nina Krajnc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Za svojo diplomsko nalogo sem si izbrala temo splošne ekonomske krize, ker je trenutno aktualna in ker sem o tej temi želela izvedeti in vedeti več. V svoji diplomski nalogi sem najprej razjasnila nekatere osnovne pojme, kot so kriza podjetja, krizni management in krizni manager. Nato me je zanimalo, zakaj sploh prihaja do krize v podjetjih, kakšni so znaki za krizo, ki bi jih naj podjetja prepoznala, ter s kakšnimi vrstami kriz se soočajo organizacije. Nadalje sem razvrstila različne vrste kriz (naravne, tehnološke, zlonamerne…) ter kakšne so njihove strategije za obvladovanje. Opredelila sem tudi, kakšne ukrepe bi naj podjetja sprejela, ko se znajdejo v krizi. Na koncu pa sem se morala dotakniti tudi svetovne gospodarske krize, ki nas je doletela leta 2008. Opisala sem njene začetke, kakšne posledice je pustila v gospodarstvu in kako se je Evropska unija, kakor tudi Slovenija, odzvala nanjo.
Keywords: kriza podjetja, krizni management, krizni manager, vzroki za krizo, simptomi krize, vrste kriz, svetovna gospodarska kriza 2008
Published: 24.11.2010; Views: 2587; Downloads: 509
.pdf Full text (387,08 KB)

8.
KANADSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Maja Dobnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza se je pokazala v pozitivnem kot negativnem smislu. Prizadela je mogotce in vlagatelje ter poskrbela, da so nekateri izkoristili priložnosti. Finančno krizo je povzročila hipotekarna kriza, katera se je omejila na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširila tudi v druge države sveta. Inovacije in spremembe na finančnih trgih so pripomogle k novim, kompleksnim ter računalniško podprtim finančnim instrumentom, ki so sam izvor krize. Zaradi vse večje želje po zaslužku in konstantni rasti cene nepremičnin, so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji ter brez preverjanja plačilnih sposobnosti posojilojemalcev. Nihče ni gledal dolgoročno. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov, so se razmere na trgu zaostrile, kar je povzročilo padce cen nepremičnin in množične prodaje. Zaradi visoke stopnje nezaupanja, tveganja in strahu na finančnih trgih, se je zaostrilo poslovanje v gospodarskih sektorjih. Visoka integriranost je bila razlog za ohromitev vseh svetovnih sistemov. Države so začele izvajati ukrepe, ki bi omogočili preživetje določenim subjektom, nato pa »zagnali« celoten gospodarski in finančni sistem. Medtem, ko so se vse države ukvarjale z »okuženimi« vrednostnimi papirji, z novimi ukrepi ter finančno pomočjo, so se banke v Kanadi tiho povzpele na svetovne lestvice najbolj varnih bank. S svojo konzervativno kulturo, preko katere so doživljale marsikateri pritisk, so ohranile trdnost in stabilnost gospodarstva ter finančnih trgov. Države in voditelji po svetu so v njih videli upanje, da se zmore premostiti tudi najtežje časovno obdobje krize, če vztrajaš pri svojih načelih. Kanadske banke niso gledale kratkoročno, ampak vedno dolgoročno. Miselnost posojilojemalcev v Kanadi je, da čim prej odplačajo hipotekarna posojila oziroma najete kredite. Čeprav je Kanada konzervativna država, ki zmore uresničiti zadane cilje, so bile s strani vodstev prisiljene v bolj sodoben način poslovanja. K temu so prispevali tudi imigranti in veliko število novonastalih tujih bank, ki se poslužujejo vedno bolj modernega poslovanja v različnih jezikih, da ugodijo in privabijo stranke. Lahko bi dejali, da je na nek način Kanada še močnejša, bolj spoštovana država, ki uživa veliko zaupanje svojih državljanov. Kljub svetovni finančni in gospodarski krizi, iščejo rešitev v Kanadskem finančnem sistemu predstavniki svetovnih velesil in se vračajo h konzervativnosti ter previdnosti.
Keywords: Svetovna finančna in gospodarska kriza, hipotekarna posojila, banke v Kanadi, gospodarstvo v Kanadi, bančništvo, finančni sistem
Published: 03.02.2011; Views: 1565; Downloads: 117
.pdf Full text (1,39 MB)

9.
EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Mitja Podgajski, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Published: 25.07.2011; Views: 2131; Downloads: 348
.pdf Full text (1,16 MB)

10.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA POLOŽAJ MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Sara Vilčnik, 2011, final seminar paper

Abstract: Tako v Sloveniji, kot tudi v Evropski Uniji, mala in srednje velika podjetja pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju. Zaradi sposobnosti hitrega reagiranja na nove poslovne priložnosti, prilagodljivosti in inovativnosti, njihov pomen samo narašča. Priznana so kot potencialno najbolj dinamičen del gospodarstva. So tudi vir novih in obstoječih delovnih mest, instrument pospeševanja konkurenčnosti industrije in pogosto motor krajevnega gospodarstva. Podjetja imajo za svoje poslovanje različne vire financiranja. Dostop do finančnih virov je eden najpomembnejših izzivov za nastanek, preživetje in uspešno rast malih in srednje velikih podjetij, še posebej tistih, katerih proizvodi oziroma način poslovanja je zelo inovativen. Glavni problemi financiranja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji so predraga finančna sredstva, omejene možnosti dostopa do le-teh, omejitve pri najemanju posojil v tujini, nepoznavanje drugih oblik financiranja podjetij (financiranje s tveganim kapitalom) in pomanjkanje drugih oblik financiranja (skladi tveganega kapitala). Mala in srednje velika podjetja imajo že v ugodnih gospodarskih razmerah velike težave pri pridobivanju finančnih sredstev, slabša razvitost slovenskega finančnega sistema pa je v času udara finančne krize še bolj zaznamovala vire financiranja in finančno strukturo podjetij. V ekonomski politiki držav so mala in srednje velika podjetja pridobila poseben pomen in so tudi v kriznih časih deležna posebnih ukrepov. Vlade oblikujejo in razvijajo programe za preživetje, rast in razvoj, ki so se v času finančne in gospodarske krize še okrepili. Na nastalo okoliščino so se odzvale vlade držav povsod po svetu, vlade držav Evropske Unije, med njimi tudi Slovenija.
Keywords: mala in srednje velika podjetja, viri financiranja malih in srednjih podjetij, svetovna gospodarska in finančna kriza, vpliv krize na Slovenijo, otežen dostop malih in srednje velikih podjetij do virov financiranja, ukrepi Vlade Republike Slovenije
Published: 25.11.2011; Views: 2568; Downloads: 390
.pdf Full text (694,00 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica