| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Svetlobni opozorilniki hitrosti v cestnem prometu : diplomsko delo
Bojan Kerin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na področje povečanja prometne varnosti s pomočjo svetlobnih opozorilnikov hitrosti. Na kratko smo poskušali povzeti trenutno stanje varnosti v cestnem prometu na področju Evropske unije in jo primerjali z nacionalno problematiko. Pod drobnogled smo vzeli problematiko omejevanja hitrosti, ki je ključni faktor prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in s smrtnim izidom, ki puščajo posledice tako na ljudeh kot tudi na samem gospodarstvu. Po študijah, ki smo jih opravili (pri izdelavi diplomskega dela), smo prišli do zaključka, da bi uporaba svetlobnih opozorilnikov hitrosti pripomogla k izboljšanju prometne varnosti, še zlasti na črnih točkah. Z uporabo takšnih naprav se izboljša percepcija prometne signalizacije zaradi osvetlitve iz sekundarnega vira svetlobe. Uporabljamo jih lahko v namene statističnih analiz stanja na cestah. Zaradi omejevanja hitrosti se posledično izboljša tudi kakovost življenja ljudi, ki živijo neposredno ob cesti, hkrati pa se doseže zmanjšanje izpustov strupenih plinov iz vozil. Z modifikacijo bi lahko svetlobne opozorilnike hitrosti uporabljali tudi na nivojskih prehodih čez železnico, ki bi nadomestili drage zapornice. Prednost svetlobnih opozorilnikov hitrosti je možnost njihove nadgradnje in uporabe za prihajajoče inteligentne prometne sisteme.
Keywords: svetlobni opozorilniki hitrosti, vizija nič, omejevanje hitrosti, prometna varnost, črne točke, light-based speed warning system, vision zero, speed limitation, traffic safety, black spots
Published: 03.09.2010; Views: 2214; Downloads: 121
.pdf Full text (2,55 MB)

12.
VRTENJE ENERGETSKO VARČNE HIŠE
Uroš Srpčič, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomi je opisan model hiše, ki se obrača proti svetlobi. Za njeno vrtenje uporabljamo enosmerni motor s trajnimi magneti. Podani so izračuni in postopek določevanja parametrov enosmernega motorja s trajnimi magneti. Rezultati odziva motorja so prikazani eksperimentalno in simulacijsko s pomočjo programskega paketa Simulink. V nadaljevanju je opisan uporabljen Siemensov krmilnik, izdelava modela rotacijske hiše ter sam postopek delovanja.
Keywords: enosmerni motor, regulacija, energetsko varčna hiša, programabilni krmilnik, svetlobni senzor
Published: 14.12.2010; Views: 1879; Downloads: 138
.pdf Full text (1,33 MB)

13.
MERITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Z NIZKOKOHERENČNIM INTERFEROMETROM
Peter Gole, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo govori o merilniku, ki je sposoben izmeriti električni tok z optičnimi vlakni na osnovi nizkokoherenčnega interferometra. Merilnik je izdelan iz dveh interferometrov, senzorskega in merilnega. Prvemu se spreminja optična pot zaradi gretja vlakna, kot posledica Joulskih izgub, ki povzročijo spremembo geometrije in optičnih lastnosti, drugemu pa mehansko spreminjamo geometrijo. Iz znane mehanske deformacije izračunamo vrednost merjenega električnega toka. V delu so predstavljeni cilji naloge, kratka raziskava že izdelanih sistemov, opis posameznih segmentov sistema, predstavljeni so razlogi za izbiro posameznih elementov in njihova vloga v sistemu, na koncu so predstavljeni še rezultati in podanih je tudi nekaj možnih izboljšav in nadgradenj.
Keywords: nizkokoherenčni interferometer, LED, optično merjenje električnega toka, svetlobni detektor.
Published: 14.12.2010; Views: 1640; Downloads: 82
.pdf Full text (1,86 MB)

14.
PREPROST MERILNIK AMBIENTNE SVETLOBE
Goran Varga, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavimo razvoj preprostega merilnika ambientne svetlobe, zasnovanega na integriranem vezju dsPIC30F5011. Naprava deluje tako, da mikrokrmilnik najprej pridobi podatke s senzorja. Ti podatki se uporabijo pri izračunu osvetlitve, merjeno v luksih. Osvetlitev se nato pošlje računalniku preko vodila USB. V delu smo uspešno načrtovali in izdelali elektronsko vezje ter programsko opremo. Dobljene rezultate smo primerjali s profesionalno napravo. Ugotovili smo, da obe napravi vračata primerljive rezultate.
Keywords: Merilnik ambientne svetlobe, merilniki, mikrokrmilnik, svetlobni senzor, ambientna svetloba
Published: 30.11.2012; Views: 966; Downloads: 103
.pdf Full text (2,05 MB)

15.
KRMILNI SISTEM ZA ADITIVNO SVETLOBNO VZBUJANJE
Tomaž Mori, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana zasnova in izdelava sistema z nastavljivim svetlobnim vzbujanjem v aditivnem RGB barvnem prostoru, kateri se na osebni računalnik priklopi preko USB vmesnika, za potrebe analize svetlobnega odziva na dano svetlobno vzbujanje. Na začetku v teoretičnem delu so opisani osnovni svetlobni pojmi, RGB in CMYK barvna prostora ter delovanje RGB LED diod. V nadaljevanju je podrobno opisan razvoj našega mikroračunalniškega sistema, njegovih posameznih glavnih blokov ter pripadajoče programske opreme, tako krmilnega programa za naš izbrani mikrokrmilnik kot tudi nadzorni program na osebnem računalniku.
Keywords: svetlobni odziv, barvni prostor, USB, mikrokrmilnik, krmilni sistem
Published: 05.02.2014; Views: 806; Downloads: 78
.pdf Full text (5,68 MB)

16.
ANALIZA MERIL ZA VREDNOTENJE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA
Matej Oswald, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je ovrednotenje obstoječih meril za minimizacijo učinka svetlobnega onesnaževanja okolja v našem ekosistemu. Osredotočili smo se predvsem na Slovenske zahteve ter mednarodna priporočila CIE, ki je najširša mednarodna organizacija na področju razsvetljave. V Sloveniji velja kot glavno merilo za omejevanje priključna moč za razsvetljavo na površino, ki jo osvetljujemo in dovoljena poraba energije za razsvetljavo na prebivalca. Pretekle analize so pokazale, da obstajajo možnosti, da se omeji in celo zmanjša vpliv na okolje zaradi umetnih svetlobnih virov, ki so vzrok za svetlobno onesnaženje , hkrati pa nudijo stroškovne in energetsko varčne rešitve Zahteve in standardi se po svetu bistveno razlikujejo, zato jih je potrebno preučiti in analizirati ter jih dodelati tako, da bodo merila čimbolj objektivna in sprejemljiva tako za astronome kot tudi za ekonomiste, uporabnike in projektante razsvetljave. V drugem delu diplomske naloge je prikazan poskus izbire objektivnih kriterijev. V zaključku diplomske naloge je prikazan numerični izračun in simulacija izbranega odseka cestne razsvetljave z okoliškimi objekti v programu ReluxPro,. Rezultati simulacije prikazujejo odvisnost neželene svetlobe od izbire svetlobnega vira, tipov uporabljenih svetilk, kjer je delež svetlobnega toka, ki izhaja iz celotnega odseka bistveno nižji z uporabo svetilk z LED tehnologijo v primerjavi s predhodno uporabljenimi natrijevimi sijalkami.
Keywords: Svetlobno onesnaženje, priporočila CIE, nebesni sij, vsiljena svetloba, svetlobni tok navzgor
Published: 14.10.2015; Views: 529; Downloads: 74
.pdf Full text (2,52 MB)

17.
RAZVOJ SVETLOBNEGA ZNAKA "PREHOD ZA PEŠCE"
Matija Pintarić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na razvoju svetlobnega znaka "prehod za pešce". Takšen znak opozarja voznike, da se približujejo mestu, kjer je s talnimi označbami označen prehod za pešce čez cesto. Raziskovalno delo ponazarja rekonstrukcijo obstoječega znaka z namenom dodajanja novih tehničnih komponent, ki zagotavljajo daljšo življenjsko dobo ob nižji porabi električne energije.
Keywords: svetlobni prometni znak, retrorefleksija, razvoj
Published: 31.05.2016; Views: 594; Downloads: 23
.pdf Full text (2,29 MB)

18.
DOLOČANJE ORIENTACIJE UMETNEGA SATELITA NA OSNOVI OSVETLITVE POSAMEZNIH PLOSKEV
Miha Likeb, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava načrtovanje, izvedbo in preizkus delovanja elektronskega vezja. Predstavljeni so tudi različni svetlobni senzorji in jakost Sončnega sevanja. Vezje meri osvetljenost posameznih ploskev umetnega satelita, ki se hipotetično nahaja v orbiti Zemlje. Na podlagi meritev se izračuna orientacija umetnega satelita glede na Sonce, ki je glavni vir svetlobe. Cilj diplomskega dela je izračun orientacije na podlagi dejanskih podatkov, pridobljenih med testom delovanja vezja. Z analizo meritev smo potrdili delovanje merilnega vezja. Ugotovili smo, da je kotna karakteristika svetlobnega senzorja zelo pomemben dejavnik pri načrtovanju in da predstavlja pomemben člen za zagotovitev dobrih rezultatov.
Keywords: sončno sevanje, svetlobni senzorji, orientacija
Published: 28.09.2016; Views: 380; Downloads: 19
.pdf Full text (3,84 MB)

19.
NAČRTOVANJE IN IZVEDBA SOLARNE RAZSVETLJAVE
Klemen Podgoršek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na praktičen primer izvedbe LED solarne razsvetljave. Gre za kompleksno področje, pri katerem si prizadevamo, z uporabo trenutno najboljše tehnologije, podaljšati avtonomijo in življenjsko dobo naše izvedbe v primerjavi z že obstoječimi rešitvami. Za dosego zgoraj omenjenega cilja smo upoštevali nekatere tehnične prilagoditve, ki so nas vodile v izdelavo LED solarne razsvetljave na osnovi ene baterijske celice LiFePo 4, in unikatnega solarnega modula, ki vključuje enostavno elektroniko in zagotavlja zanesljivost v delovanju. Dokazali smo, da je idejna zasnova izvedljiva, našo rešitev pa s tem -poleg že omenjenega- odlikujejo tudi hitra in enostavna montaža, preprosta zamenjava posameznih komponent in skupno manjši volumen ter teža.
Keywords: elektronika, svetlobni viri, sončna celica, baterije, LED
Published: 28.09.2016; Views: 542; Downloads: 48
.pdf Full text (2,73 MB)

20.
VPLIV RAZLIČNIH SVETLOBNIH PROGRAMOV NA PROIZVODNOST BROJLERJEV
Blaž Bedenik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih svetlobnih programov na proizvodnost broilerjev, saj je perutnina zelo občutljiva na dnevno nočni ritem. Testirali smo štiri programe. V programu 1 (23S:1T;20S:4T;23S:1T) so bile živali prvi teden izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, od 8. do 28. Dne so bile izpostavljene 20 uram svetlobe in 4 uram teme, od 28. Do 35. Dne pa 23 uram svetlobe in 1 uri teme. V programu 2 (24S;20S:4T) so imele živali prvi teden 24 ur svetlobe, potem pa do 20 ur svetlobe in 4 ure teme, živali v programu 3 (23S:1T) so bile 35 dni izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, medtem ko so imele živali v programu 4 (24S) vse dni 24 ur svetlobe. Ugotavljali smo vplive svetlobnih programov na maso, prirast mase, konverzijo krmil, razmerje voda/krma, pogin in PEF (proizvodna učinkovitost reje). Najnižja masa je bila dosežena v programu 3, ki se statistično značilno razlikuje (P ≤ 0,05) od ostalih programov. Najugodnejša konverzija je v programu 3. Pogin je bil največji v programu 4. V vseh programih PEF ne izkazuje bistvenih razlik. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotovimo, da je za rejo najprimernejši program 2 (24S;20S:4T).
Keywords: brojlerski piščanci, svetlobni program, telesna masa, rastnost
Published: 11.10.2016; Views: 438; Downloads: 38
.pdf Full text (940,01 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica