| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU VELENJSKE KOTLINE
Teja Plešnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetlobno onesnaženje, s katerim se ukvarjam v diplomski nalogi, je sodoben, a širši javnosti manj poznan problem degradacije okolja, na katerega so v zadnjem desetletju opozorili okoljevarstveniki. Pretirano osvetljevanje z umetno svetlobo je škodljivo za zdravje ljudi in za ostala živa bitja, predvsem živali. Posledice svetlobnega onesnaženja so vidne tudi na širšem območju Velenjske kotline in jih občutimo kot povečano bleščanje v prometu, spreminjanje kulturne pokrajine in okolja, motenje astronomskih opazovanj ter pretirano trošenje električne energije. S povečano porabo le-te Velenjska kotlina in Slovenija kot celota z neprimerno javno razsvetljavo vplivata na povečane izpuste toplogrednih plinov v ozračje, tako pa povečujeta globalni problem, efekt tople grede. Za rešitev omenjenega problema bi bilo po mnenju okoljevarstvenikov potrebno pravilno namestiti popolnoma zasenčene svetilke ter spremeniti sistem vrednot pri ljudeh.
Keywords: svetlobno onesnaženje, Velenjska kotlina, okoljevarstvo, popolnoma zasenčene svetilke
Published: 08.04.2010; Views: 2475; Downloads: 271
.pdf Full text (41,26 MB)

6.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGA
Barbara Sreš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Keywords: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Published: 18.01.2011; Views: 2008; Downloads: 214
.pdf Full text (14,18 MB)

7.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE SAVINJSKE RAVNI
Monika Vačun, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Popolna tema je neprijetna, zato si je človek od nekdaj želel ustvariti umetno svetlobo. Iznajdba žarnice sega šele v začetek dvajsetega stoletja, in od takrat naprej pa do danes smo presegli meje njene koristne uporabe. Svetloba se potrebuje in brez vsakršnega osvetljevanja bi bilo funkcioniranje družbe nemogoče. Vendar pa je zelo pomembno, da se z osvetljevanjem ne pretirava in da se osvetljuje Samo tam in takrat, kjer je to zares potrebno. Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem. Neprimerna in pretirana osvetljenost povzroča težave Človeku, favni in flori. Z zamenjavo obstoječe nepravilne razsvetljave v Sloveniji z boljšo, ekološko razsvetljavo, bi osvetljevali navzdol, kjer se svetloba potrebuje in ne navzgor, kjer škoduje okolju. S tem bi se zmanjšal učinek tople grede, hkrati pa bi se prihranilo deset milijonov evrov letno. Proučevanje svetlobne onesnaženosti Savinjske ravni je podprto z obsežnim terenskim delom, ki je zajemalo meritve s Sky Quality Metrom, fotografiranje »All Sky« posnetkov ter glavnih virov svetlobnega onesnaževanja. Glavni viri svetlobnega onesnaževanja so neprimerna cestna in ulična razsvetljava, pretirano in napačno razsvetljene poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena in druge stanovanjske in nestanovanjske stavbe.
Keywords: svetlobna onesnaženost, sij neba, nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke, popolnoma zasenčene svetilke, temno nebo, Savinjska ravan
Published: 29.03.2011; Views: 1875; Downloads: 234
.pdf Full text (3,13 MB)

8.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA
Maja Rauter, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam s problematiko svetlobnega onesnaženja. Svetlobno onesnaženje je posledica uporabe nezasenčenih svetilk, pretiravanja z razsvetljavo in odsotnosti stroke ter ukrepov varstva okolja. Prinaša pa astronomske, biološke in za človeka gotovo najbolj vplivne zdravstvene in ekonomske posledice. Tako ljudje uničujemo svoje zdravje, uničujemo okolje in praznimo državno blagajno ter svoje denarnice v zameno za osvetljene ulice, pročelja stavb, spomenikov in reklamnih panojev. Vse več ljudi se te problematike zaveda in tako nastajajo društva, ki se borijo proti svetlobnemu onesnaženju in skušajo državo privesti do sprejetja ukrepov, s katerimi bi se svetlobno onesnaženje zmanjšalo. S tem bi se povečala kvaliteta bivalnega prostora tako za človeka kot za ostale organizme, zmanjšali pa bi se izdatki za javno razsvetljavo. Tako bi lahko država razliko namenila za druge, za človeka bolj pomembne, namene.
Keywords: svetlobno onesnaženje, popolnoma zasenčene svetilke, Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja
Published: 19.03.2012; Views: 1666; Downloads: 133
.pdf Full text (11,77 MB)

9.
REKONSTRUKCIJA ZUNANJE RAZSVETLJAVE V TE BRESTANICA Z VIDIKA UČINKOVITE RABE ENERGIJE TER ZMANJŠANJE SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA OKOLJA
Maksi Mešiček, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je okolje zelo obremenjeno z raznimi dejavniki, ki vplivajo na onesnaževanje okolja. Eden velik dejavnik je tudi vpliv svetlobnega onesnaževanja. V ta namen je bila izdelana tudi uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Glede na zakonodajo in okoljsko politiko smo se tudi v Termoelektrarni Brestanica odločili, da bomo z določenimi posegi pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja okolja, tako z vidika odpadkov kot z vidika svetlobnega onesnaževanja. Diplomsko delo vsebuje predstavitev obnove in rekonstrukcijo razsvetljave zunanjih manipulativnih in voznih površin v TE Brestanica, skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS, št. 81/2007). S tem posegom bomo dosegli učinkovitejšo rabo energije z zmanjšanjem porabe električne energije in posledično zmanjšali onesnaževanje okolja.
Keywords: Termoelektrarna, onesnaževanja okolja, Uredba o mejni vrednosti, svetilke
Published: 28.06.2012; Views: 1671; Downloads: 124
.pdf Full text (4,18 MB)

10.
VPLIV ULIČNIH SVETILK NA IZGUBE PRI PRENOSU ELEKTRIČNE ENERGIJE IN MOŽNOST SAMOOSKRBE SVETILK Z ENERGIJO
Uroš Cerkovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je predstavljen vpliv ulične svetilke v LED tehnologiji na izgube pri prenosu električne energije, drugi del vsebuje analizo in izdelavo energetsko samozadostne ulične svetilke. V prvem delu smo opravili analizo na podlagi laboratorijskih meritev. Za opravljanje meritev smo uporabljali napetostni vir z nizkim harmonskim popačenjem. Zajemanje podatkov je bilo izvedeno z ustreznimi tokovnimi in napetostnimi senzorji in krmilno enoto dSpace. Meritve smo opravili za LED ulično svetilko znanega slovenskega proizvajalca. Rezultate meritev smo prikazali in obdelali s pomočjo programskega paketa Matlab. V drugem delu naloge smo izdelali dva primera energetsko samozadostne ulične svetilke, ki ni priključena na elektroenergetsko omrežje, ter ju analizirali.
Keywords: Ulične svetilke, harmonsko popačenje, THD, faktor moči, vetrni generator, fotovoltaični generator, ortogonalne razstavitve, GSM povezava, patentno varstvo
Published: 29.02.2012; Views: 2021; Downloads: 135
URL Link to full text

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica