| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Lea Dokl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka ne dveh ravneh, individualni in kolektivni. Individualno sodelovanje poteka na delovnem mestu in zaposlenim omogoča, da lahko vplivajo na cilje, pogoje in način lastnega dela in dela skupine kateri člani so. Kolektivno sodelovanje ( participacija ) pa poteka preko različnih delavskih predstavništev, kot so svet delavcev, predstavniki delavcev v organih upravljanja, itd. Kolektivna participacija se ukvarja predvsem s pomembnejšimi kadrovskimi, socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pravica delavcev do soupravljanja je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica, ki temelji na 75. členu ustave. Temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta zakon ureja načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, podjetnikov posameznikov z najmanj petdeset zaposlenimi in zadrug. Pravico do sodelovanja uresničujejo delavci po določbah tega zakona tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah, če posebni zakon ne določa drugače. Pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom. Ta zakon pa se ne uporablja za sodelovanje delavcev pri upravljanju v evropskih svetih delavcev, v evropski delniški družbi in v evropski zadrugi.
Keywords: Individualna participacija, kolektivna participacija, svet delavcev, uprava, nadzorni svet, delavski direktor, obveščanje, posvetovanje, soodločanje, evropska delniška družba.
Published: 31.03.2010; Views: 4569; Downloads: 698
.pdf Full text (945,43 KB)

2.
KOLEKTIVNA DELAVSKA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Irena Bezovnik, 2013, master's thesis

Abstract: Kolektivna delavska predstavništva v slovenski pravni ureditvi igrajo pomembno vlogo na področju zastopanja interesov delavcev, predvsem z ustvarjanjem socialnega dialoga med njimi, predstavniki delodajalcev in tudi državo. Magistrska naloga vsebuje zgodovinski pregled razvoja kolektivnih delavskih predstavništev, vzrok za pojav potrebe po njih, pravne vire, ki so urejali in sedaj urejajo to področje ter vlogo kolektivnih delavskih predstavništev v slovenskem prostoru. Podrobneje je predstavljena pravna ureditev sindikatov in svetov delavcev, kot kolektivni obliki delavskih predstavništev v Republiki Sloveniji, njune temeljne značilnosti, podobnosti in razlike. Kritično podajam tudi vzporedno delovanje obeh vrst kolektivnih delavskih predstavništev in njuno vlogo v današnjem času, ob vpogledu v statistične podatke in ob primerjalno pravni ureditvi. Podrobneje sem predstavila danski model kolektivnih delavskih predstavništev, ki ga veliko teoretikov daje za vzgled drugim državam. V magistrski nalogi podajam tudi konkretni primer dobre prakse sodelovanja med kolektivnimi delavskimi predstavništvi ter delodajalcem, pri čemer gre za gospodarsko družbo, ki posluje v Republiki Sloveniji preko hčerinske družbe ter konkretne primere iz sodne prakse kolektivnih delovnih sporov pri posameznih obravnavanih institutih.
Keywords: sindikat, svet delavcev, dualni sistem, pristojnosti sindikata, pristojnosti sveta delavcev, kolektivna delavska predstavništva, socialni dialog
Published: 22.08.2013; Views: 1507; Downloads: 346
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
SVET DELAVCEV
Sandra Gobec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Delavec kot posameznik je v odnosu do delodajalca šibkejša stranka in zato ne more vedno sam učinkovito zaščititi svojih interesov. Posledično so se skozi čas izoblikovali različni načini zaščite in uveljavljanja interesov delavcev in eden od teh načinov je tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju. Svet delavcev je temeljna oblika kolektivnega sodelovanja delavcev pri upravljanju in omogoča vključitev delavcev v sprejemanje pomembnih ekonomskih, kadrovskih ter socialnih odločitev v določeni organizaciji. Ker imamo v Sloveniji dualni sistem delavskih predstavništev, kar pomeni da si za uresničevanje interesov delavcev prizadevajo tako voljena delavska predstavništva (svet delavcev) kot sindikati, je potrebna jasna razmejitev vlog in področij delovanja obeh delavskih predstavništev. V zvezi s svetom delavcev je aktualno vprašanje njegovega vpliva na poslovno uspešnost. Na to temo lahko zasledimo več tujih in nekaj slovenskih raziskav. Cilj diplomskega dela je prikazati pravno ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju ter podrobneje predstaviti svet delavcev, opredeliti njegovo razmerje do sindikatov in analizirati njegov vpliv na poslovno uspešnost.
Keywords: Svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, industrijska demokracija, delavec, delodajalec, poslovna uspešnost.
Published: 24.09.2014; Views: 2339; Downloads: 595
.pdf Full text (581,16 KB)

4.
VLOGA SOUPRAVLJANJA ZAPOSLENIH V VODENJU PODJETJA
Špela Pušelc, 2015, master's thesis

Abstract: Delavsko soupravljanje je v Sloveniji urejeno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, od delavcev pa je odvisno, ali te pravice koristijo ali ne. Ob ustanovitvi sveta delavcev v podjetju imajo delavci preko le-tega možnost pridobitve določenih informacij, ki se navezujejo posredno ali neposredno na njihovo delovno mesto in so na ta način obveščeni o tekočih dogodkih. Možnost imajo tudi soodločanja in/ali vplivanja na poslovne odločitve vodstva in si na ta način zagotoviti stabilna delovna mesta in boljšo prihodnost. Pravica delavcev do soupravljanja je lahko dober način za dvig motivacije zaposlenih, kar pa se management pogosto ne zaveda. Zaradi pretežno negativnega mišljenja in zaviranja delavske participacije s strani managementa le-ta ne more biti eden izmed dejavnikov uspešnosti podjetja. Le s sinergijo med željo po delavskem soupravljanju s strani delavcev in participativnim načinom vodenja s strani managementa je moč doseči obojestransko korist in zadovoljstvo, ter posledično učinkovitejše in uspešnejše podjetje kot celoto. Zaposleni so v zadnjem času postali za podjetja ključnega pomena, zato morajo biti na svojem delovnem mestu visoko motivirani, da se od njih lahko pričakuje visoka produktivnost in uspešnost. S pomočjo delavskega soupravljanja je moč doseči višjo stopnjo informiranosti zaposlenih, s čimer se počutijo pripadne podjetju. Na ta način se med drugim vzpodbuja tudi inovativnost zaposlenih, na podlagi katere dajejo pobude in predloge za izboljšanje, od managementa pa je odvisno, v kolikšni meri jih bodo upoštevali. Glavni pobudniki za ustanovitev sveta delavcev v podjetju so najpogosteje sindikati, katerih glavna naloga je, boriti se za pravice delavcev. Z delavskim soupravljanjem pa želijo sindikati doseči, da zaposleni svoje pravice, ki so jim z zakonom dane, izkoriščajo v večji meri in jim pri tem nudijo strokovno pomoč s tega področja. Pri sestavi članov sveta delavcev je smiselno, da se vključijo tudi kadrovske službe, saj s svojimi evidencami in izkušnjami z zaposlenimi vedo o njih največ.
Keywords: delavsko soupravljanje, participativni management, motivacija, informacije, pripadnost podjetju, kadrovske službe, sindikati, svet delavcev, zaposleni, vodstvo
Published: 21.04.2015; Views: 2625; Downloads: 232
.pdf Full text (2,41 MB)

5.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU V ZAVODIH
Bogdana Kovač, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Sodelovanje delavcev pri upravljanju je bilo v Republiki Sloveniji zakonsko urejeno že s sprejetjem Ustave RS in podrobneje opredeljeno s krovnim Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Omenjeni zakon pokriva zlasti področje gospodarstva, negospodarski sektor pa obravnava le v treh členih. Na pravno vrzel že vrsto let opozarjajo strokovnjaki s področja participativnega menedžmenta, sindikalne organizacije kot tudi javni uslužbenci sami. Zaposleni v javnem sektorju tako že vrsto let plujejo v pravnem brezvetrju, opirajoč se na panožne kolektivne pogodbe in smiselno uporabo zgoraj omenjenega zakona. Javni uslužbenci lahko svojo ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju uresničujejo na dveh ravneh, in sicer individualno, delavec kot posameznik v okviru svojega delovnega mesta in kolektivno prek svojih predstavnikov v svetu zavoda ter prek zastopnikov v delavskem predstavništvu, če je ta konstituiran. Participacija je fakultativna pravica zaposlenih, torej če ti niso dovolj angažirani in tovrstno aktivni, ne bo zaživela v njihovi delovni skupnosti. Zato je ključnega pomena, da so zaposleni o teh pravicah dovolj informirani, poučeni in motivirani za proaktivno delovanje. Pomembni dejavniki upravljanja zavoda so tudi člani sveta zavoda, ki nadzorujejo zakonitost delovanja institucije. Sestava, število in pristojnosti članov svetov se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Upoštevajoč dejstvo, da so člani sveta zavoda upravno nadzorni organ, je ključnega pomena njihova aktivna vloga v zavodu, zavzetost za reševanje tekoče problematike, poznavanje področja dela in ne nazadnje ustrezna strokovna usposobljenost. Ustrezno participativno klimo pa ustvarja tudi ravnatelj oziroma direktor s konstruktivnim dialogom tako z zaposlenimi kot tudi s člani sveta zavoda, zglednim vodenjem institucije in ustvarjanjem pogojev za individualno ter kolektivno sodelovanje pri upravljanju.
Keywords: sodelovanje delavcev pri upravljanju, svet zavoda, individualna participacija, kolektivna participacija, usposabljanje s področja sooupravljanja
Published: 07.10.2016; Views: 593; Downloads: 86
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
EVROPSKI SVET DELAVCEV
Damjan Kukovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pravice delavcev in njihovo vključevanje pri obveščanju in posvetovanju oziroma delavska participacija je eno ključnih področij Evropske strategije zaposlovanja in sestavni del strategije za gospodarsko rast v EU. Notranji trg EU se je postopoma razvijal in prinašal priložnosti in izzive tudi za gospodarske družbe, s tem pa je vplival na odnose med delodajalci in delavci. Razvoj in globalizacija sta vplivala na gospodarske družbe tako, da so te širile svoja poslovanja čez državne meje in nadalje razvijale poslovanje v smeri rasti in širjenja na nove trge. Tako so zakonodajalci in predstavniki delavcev že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja nakazali, da navedena dinamika razvoja in centralizacija odločanja nadnacionalnih družb terja regulacijo in vzpostavitev proti-uteži nadnacionalnim družbam na evropski ravni, predvsem na področju vključevanja delavcev. Predmet raziskave diplomskega dela je institut Evropskega sveta delavcev. Delovanje instituta in umestitev v strukturo je proces, ki poteka postopoma skladno z razvojem okolja in se še nadalje razvija. Za uspešno podporo in implementacijo strategije EU glede pravic delavcev in njihovega vključevanja je potrebna zakonodajna aktivnost na ravni EU z jasnimi smernicami glede vsebine in nadaljnjega prenosa v nacionalne pravne rede.
Keywords: Evropski svet delavcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kolektivna participacija, industrijska demokracija, delavec, delodajalec.
Published: 18.11.2016; Views: 681; Downloads: 57
.pdf Full text (483,63 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica