| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 185
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
DELOVANJE REVIZIJSKIH ODBOROV V SLOVENSKIH PODJETJIH
Mateja Dajčman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju sem predstavila delovanje revizijskih odborov v slovenskih družbah. Zato smo predstavili osem slovenskih družb, ki kotirajo v prvi kotaciji na Ljubljanski borzi in 3 slovenske banke. S pomočjo različnih člankov in letnih poročil za leto 2010 sem skušala ugotoviti ali te družbe imajo revizijski odbor, kdo so njihovi člani, kakšno izobrazbo imajo in kako revizijski odbori v družbi delujejo. Ugotovila sem, da imajo vse družbe, ki kotirajo v prvi kotaciji ustanovljen revizijski odbor. Moje mnenje je, da je to za družbo dobro, saj lahko le tako pomagajo nadzornim svetom in morebiti tudi poslovodstvu v podjetju pri poslovanju družbe. Iz letnih poročil za leto 2010 je razvidno katera družba ima revizijski odbor, kdo so člani, nekatere družbe pa v letnem poročilu teh podatkov niso objavile.V Sloveniji je od lete 2008 ustanavljanje revizijskih odborov obvezno v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Ugotovila sem, da se v Sloveniji vse več družb odloča za ustanovitev le teh, saj lahko le tako družba zagotavlja boljši nadzor nad poslovanjem družbe. Iz diplomskega seminarja lahko ugotovimo, da je organizacija revizijskih odborov ključnega pomena za njihovo ustanovitev. Pri organizaciji revizijskih odborov moramo biti pozorni na ustavno listino, ki je smernica za delovanje revizijskih odborov.
Keywords: revizijski odbor, delovanje revizijskih odborov, nadzorni svet, družbe
Published: 13.01.2012; Views: 1024; Downloads: 95
.pdf Full text (284,54 KB)

62.
MESTNA OBČINA PTUJSKA 1918-1923
Peter Pravdič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Slovenci na Ptuju so postali pred prvo svetovno vojno povsem razvit narod z razvito kulturo, znanostjo in umetnostjo, z izoblikovanim jezikom in jasno politično voljo. Na štajerski narodnostni meji so jih že močno ogrožali Nemci. Rešitev so iskali v slovanstvu in vse bolj v jugoslovanski ideji, ki so jo sprejele tudi vse tri slovenske stranke. Temelj države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil postavljen poleti 1918, ko je bilo slovensko ozemlje še vedno del Avstro-Ogrske monarhije. Uspehi narodnoobrambnih bojev so se pokazali ob koncu prve svetovne vojne, ki je zrušila temelje nekdaj na zunaj tako mogočne Avstro-Ogrske monarhije. Težavno uveljavljanje nove oblasti na Ptujskem se je pokazalo pri oblikovanju gerentskega sosveta, v katerem so Nemci izkoriščali strankarska nesoglasja. Z letom 1919 se je Narodni svet lotil spremembe zunanjega videza mesta, pri tem pa pozabil na notranje težave, izjemno nizko kmetijsko produktivnost in nerazvito industrijo. Večina industrijskih obratov je bila v lasti Nemcev in je delovala že pred vojno. V obdobju po vojni se za industrializacijo Ptuja ni kaj veliko storilo, nazadovanje mesta sta pospešili svetovna gospodarska kriza in nelikvidnost denarnih zavodov. Projekt o strateški in gospodarski povezanosti okraja z železniškimi prometnicami naj bi Ptuj povezal z mednarodnimi prometnicami, vendar ni bil sprejet niti en načrt o novi železniški infrastrukturi. Izpostaviti moramo ptujsko gimnazijo, ki je pričela z doslednim izobraževanjem učencev in je s pomočjo zavedne inteligence postala ponos ptujskih izobražencev.
Keywords: Ptuj 1918−1923, prevratno obdobje, mestni sosvet, Narodni svet, Štajerčeva stranka, industrija, kmetijstvo, obrt, slovenstvo, nemštvo, nemška politična propaganda, Narodni dom, ptujska gimnazija
Published: 05.01.2012; Views: 1205; Downloads: 235
.pdf Full text (752,53 KB)

63.
DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921
Marjetka Jug, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole.
Keywords: gerentska uprava, mestna občina, Narodni svet, razmerje med Nemci in Slovenci, slovenizacija celjskega mesta, popis prebivalstva leta 1921, občinske volitve leta 1921, Jugoslovanska demokratska stranka, županske volitve, dr. Juro Hrašovec.
Published: 02.08.2012; Views: 1896; Downloads: 191
.pdf Full text (2,30 MB)

64.
ODŠKODNINSKA OBVEZNOST ČLANA NADZORNEGA SVETA DELNIŠKE DRUŽBE
Zlatko Ratej, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtor se v prispevku ukvarja s pojmom odškodninske obveznosti članov nadzornega sveta delniške družbe v dvotirnem sistemu upravljanja. Dejanja članov nadzornega sveta, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Vsak član mora, ko ravna kot član organa družbe, delovati v skladu s standardom vestnega in poštenega strokovnjaka. S prevzemom funkcije je splošna obveznost članov nadzornega sveta dolžnost skrbnosti, dolžnost zvestobe družbi in varovanje poslovnih skrivnosti. V nasprotnem primeru nastane odškodninska obveznost do družbe, upnikov ali delničarjev. Avtor ugotavlja, da je odškodninska obveznost članov nadzornega sveta individualna in da ne nastane odškodninska obveznost organa. V vsakem konkretnem primeru moramo ugotoviti, ali je določen član nadzornega sveta ravnal s skrbnostjo dobrega in poštenega strokovnjaka. Merilo za presojo krivde je tipizirano in določeno kot objektivne dolžnosti, ki niso odvisne od znanja in izkušenj določenega člana.
Keywords: odškodninska obveznost, nadzorni svet, delniška družba, skrbnost in odgovornost, predpostavke odškodninske obveznosti
Published: 15.03.2012; Views: 1813; Downloads: 307
.pdf Full text (887,56 KB)

65.
66.
67.
68.
69.
70.
Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica