Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na problematiko izvajanja mednarodnega kazenskega pregona storilcev, ki niso državljani držav pogodbenic Rimskega statuta. Ključna naloga je analizirati alternativne mehanizme, ki omogočajo uspešen pregon posameznikov in vpliv Varnostnega sveta Združenih narodov. V nalogi se najprej obravnavajo štiri temeljna kazniva dejanja, kot so genocid, zločin proti človeštvu, vojni zločini ter agresija in njihov pravni okvir. Nato se obravnava zgodovinski vpliv nekdanjih mednarodnih sodišč, ki so pripomogla k vzpostavitvi prvega stalnega Mednarodnega sodišča v Haagu na podlagi sprejetja Rimskega statuta, tj. temeljnega dokumenta, ki ureja delovanje in strukturo sodišča. V nadaljevanju naloga analizira in ovrednoti Rimski statut ter njegovo vlogo pri pregonu storilcev, ki niso državljani držav pogodbenic. Posebna pozornost je namenjena tudi Varnostnemu svetu, enemu izmed temeljnih organov Organizacije združenih narodov, ki ima v okviru pregona štirih temeljnih mednarodnih kaznivih dejanj pomembno vlogo v zvezi z uporabo svojih pooblastil na podlagi VII. Poglavja Ustanovne listine. Hkrati se naloga osredotoča na druga mednarodna sodišča in na sodelovanje držav, ki je poglavitnega pomena za učinkovito izvajanje pregona in preprečevanja nekaznovanosti.
Keywords: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, univerzalna jurisdikcija, ad hoc, Varnostni svet.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (745,92 KB)

Abstract: Pravica delavcev do obveščenosti postaja zaradi svoje vse večje pomembnosti vedno bolj aktualna tema razprav v delovnem pravu. Uveljavila se je kot izjemno pomembna pravica delovnega prava, saj se brez ustreznega informiranja delavec ne more ustrezno odzvati ali primerno ukrepati. Pravica do obveščenosti pa vpliva tudi na številne druge pravice iz delovnega prava in prava socialne varnosti. Pri pravici delavcev do obveščenosti je ključna tudi ločitev, in sicer kdaj se obvešča posameznega delavca in kdaj se pravica delavcev do obveščenosti realizira preko obveščanja delavskih predstavnikov. Posameznega delavca se tako npr. obvešča o zadevah, ki vplivajo na njegov delovnopravni položaj kot posameznika. Tako je bilo skozi analizo tako mednarodnih pravnih virov, kot tudi pravnih virov prava EU in nacionalnih pravnih virov ugotovljeno, da se mora delavca obveščati na številnih področjih delovnega prava, kot npr. v primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, plačilnem dnevu in njegovi spremembi, napotitvi na čakanje na delo od doma, odreditvi nadurnega dela, letnega razporeda delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa ter v primeru odmere letnega dopusta ipd. V večini navedenih primerov bo šlo tudi za obvezno pisno obveščanje delavca. V primeru ureditve pravice delavcev do obveščenosti v Republiki Sloveniji je bilo ugotovljeno, da slednja ugodneje ureja pravico delavcev do obveščenosti v primerjavi z mednarodnopravno ureditvijo ali ureditvijo na ravni prava EU. Na drugi strani pa je z vidika pravnega položaja delavcev zelo pomembna pravica delavcev, da so tudi preko svojih predstavnikov obveščeni o pomembnih zadevah, ki vplivajo na njihov položaj pri delodajalcu (v podjetju). Delavske predstavnike se tako obvešča (in se z njimi posvetuje) o zadevah, ki vplivajo na kolektiv delavcev (torej ne samo na posameznega delavca). Pri čemer pa se razlikuje obveščanje preko sindikatov ali pa preko voljenih delavskih predstavnikov (npr. sveta delavcev), saj pravni akti vsakemu izmed navedenih delavskih predstavnikov nalagajo drugačne pristojnosti in naloge. Tako se bo delavske predstavnike v splošnem obveščalo npr. v primerih kolektivnih odpustov, prenosih podjetja, splošnih aktih pri delodajalcu, nočnem delu ipd. Pristojnosti v zvezi s pravico delavca do obveščenosti pa bodo delavski predstavniki imeli tudi, kadar bo šlo za vprašanje odločanja o pravicah posameznega delavca, npr. v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, disciplinske odgovornosti itd.
Keywords: obveščanje delavcev, posvetovanje z delavci, obveščanje posamičnega delavca, obveščanje preko delavskih predstavnikov, delavski predstavniki, sindikat, svet delavcev
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 209; Downloads: 175
Full text (1,49 MB)

Abstract: V nalogi smo obravnavali položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta. Osredotočili smo se na državi Kuvajt in Turčijo. Raziskovali smo položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta skozi posamezna zgodovinska obdobja. Zanimalo nas je, kako se je položaj žensk v islamskem svetu spreminjal, kakšen vpliv je na to imel pojav islama in kako se položaj ter vloga žensk v državah islamskega sveta kažeta danes. Uporabili smo kvalitativni metodi raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju in analizo zgodovinskih virov. Vloga in položaj žensk v državah islamskega sveta sta se skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske v družbi imele pomembnejše vloge in položaje kot danes, nikoli niso uživale popolne svobode. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske imele bolj aktivno vlogo v družbi. V določeni meri je na te spremembe vplival islam, v kombinaciji s kulturo. Kot pereča problematika za ženske se kažeta izključenost iz javnega življenja ter političnega odločanja. Udeleženke intervjujev kot problematično izpostavljajo vključitev žensk na trg dela in povečano nasilje nad ženskami v družbi. Intervjuvanke so mnenja, da je do največjih izboljšav prišlo na področju izobrazbe za ženske in njihove participacije v politiki. Kuvajtska družba se v primerjavi s turško kaže kot bolj strpna in naprednejša za ženske. Turška družba na drugi strani kaže znake nazadovanja za ženske, predvsem na področju politične participacije in udejstvovanja v javni sferi. V obeh državah ostajajo prisotne neenakosti med spoloma v družbi.
Keywords: islam, položaj žensk, Turčija, Kuvajt, intervju, neenakost, neenakost med spoloma, kultura, religija, islamske države, islamski svet, ženske
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 345; Downloads: 151
Full text (2,25 MB)

Keywords: kriminaliteta, preprečevanje, Svet Evrope, priporočila, Žalec, Velenje, lokalna skupnost
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 191; Downloads: 6
Full text (208,84 KB)

Abstract: Z diplomskim delom želimo predstaviti pomen evropskega semestra njegovo delovanje in cilje. Kot pomoč za lažjo razlago vsega omenjenega smo si vzeli primer Slovenije kjer natančno preučimo evropski semester Slovenije od leta 2019 do vključno leta 2022. preučujemo na podlagi poročil za posamezna leta, ki vključujejo gospodarske razmere in obete, napredek pri izvajanju in prednostna področja reform. Zaradi COVID-19 je prišlo do izrednega cikla evropskega semestra kar pomeni, da priporočilo za leto 2021 ni bilo izdano kot vsa leta prej, to je posledično privedlo do uvedbe splošne odstopne klavzule katero prav tako opišemo skozi diplomsko nalogo. Prav tako je zaradi COVID-19 prišlo do prilagoditve delovanja evropskega semestra v letu 2021. Za tekoče leto torej 2023/24 smo predstavili pričakovanja Slovenije in priporočila. Z uporabo virov in literature, smo želeli kar se da dobro predstaviti pojem evropskega semestra in ga obrazložiti na čim bolj razumljiv način. Skozi diplomsko delo smo skušali ugotoviti ali je Slovenija skozi leta 2019 do 2022 uspela izpolniti pričakovanja zastavljena s strani Komisije in njen napredek ali stagnacijo morda celo nazadovanje.
Keywords: evropski semester, evropska komisija, poročila o državi, evropski svet
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 378; Downloads: 39
Full text (798,71 KB)