| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Vpliv degradacije SIS strukture na prenos toplote pri pretoku vodnih raztopin surfaktantov
Marjeta Dugonik, 2009, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je raziskana možnost uporabe aditivov v praksi ter opisane kemijske in reološke značilnosti raztopin polimernih aditivov in kationskih surfaktantov pri pretoku skozi cevi v laminarnem in turbulentnem področju. Prav tako je analiziran vpliv aditivov na zmanjšanje trenja in prenosa toplote. V raziskavi so podani rezultati preračunov koeficienta trenja, Reynolds-ovega števila pri različnih pretokih in premerih cevi, padca tlaka na meter cevi, ter stopnje zmanjšanja trenja, ki se navezujejo na vodo in vodno raztopino surfaktanta. Za različne tipe prenosnikov toplote je analiziran vpliv spremembe koeficienta trenja na prenos toplote. Ugotovljeno je, da pri pretoku raztopine površinsko aktivnih aditivov oziroma surfaktantov v ceveh le ti v območju velikih strižnih sil tvorijo paličaste micele, ki se medsebojno povezujejo v medmolekulsko SIS strukturo, ki absorbira energijo turbulence in s tem vpliva na zmanjšanje trenja in prenos toplote. Rezultati teoretičnih izračunov se dobro ujemajo z raziskavami in eksperimenti avtorjev, ki so navedeni v literaturi magistrskega dela.
Keywords: surfaktanti, dinamika fluidov, koeficient trenja, zmanjšanje trenja, strižna napetost, prenos toplote
Published: 17.12.2009; Views: 3548; Downloads: 178
.pdf Full text (3,33 MB)

4.
INHIBICIJSKA UČINKOVITOST NEIONSKEGASURFAKTANTA TRITION-X-405 V PRIMERU EROZIJSKE KOROZIJE
Eva Krajnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bilo proučiti inhibicijsko učinkovitost neionskega surfaktanta TRITON-X-405 na nerjavnem jeklu PROKRON 11sp. Kot korodirni medij smo izbrali solno kislino HCl, treh različnih koncentracij in sicer ; c = 0,001, 0,1 in 1,0 mol L-1 , medtem ko so bile izbrane koncentracije inhibitorja TRITON-X-405 naslednje; c = 0,00001, 0,0001 in 0,001 mol L-1. Le-te so bile uporabljene le v primeru ko je bila koncentracija klorovodikove kisline enaka 0,1 mol L-1. V primeru koncentracije 0,01 mol L-1 in 1,0 mol L-1 HCl, je bila dodana koncentracija inhibitorja le 0,001 mol L-1. Širše smo obdelali le koncentracijo klorovodikove kisline c = 0,1 mol L-1 in sicer smo dodali tri različne koncentracije TRITON-X-405 c = (0,001, 0,0001, 0,00001) mol L-1, ter proučevali korozijska dogajanja pri treh različnih načinih delovanja korodirnega medija (mirujoč medij, mešanje in mešanje ob dodatku abrazivnih delcev), ter pri dveh različno časovno trajajočih izpostavitvah korodirnemu mediju. V ta namen smo uporabili gravimetrično metodo, ter slikanje površin z optičnim mikroskopom. Ker so dobljene vrednosti za korozijsko hitrost nižje od 0,025 mm/leto lahko zaključimo, da TRITON-X-405 ustrezno inhibira korozijske procese v izbranem mediju in seveda za izbrano jeklo v vseh treh izbranih načinih in to že pri zelo nizki koncentraciji c = 0.00001 mol L-1.
Keywords: korozija, erozijska korozija, inhibitroji, surfaktanti, gravimetrična metoda, učinkovitost inhibitorjev
Published: 16.10.2012; Views: 1093; Downloads: 95
.pdf Full text (2,09 MB)

5.
INHIBICIJSKA UČINKOVITOST NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100 V KLOROVODIKOVI KISLINI
Tamara Zadravec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo gravimetrijske metode določiti inhibicijske lastnosti neionskega surfaktanta TRITON-X-100 v primeru točkaste korozije na nerjavnem jeklu PROKRON 11sp v klorovodikovi kislini. Izbrali smo si raztopino kisline HCl štirih različnih koncentracij: c = 1,0 mol L-1, 0,5 mol L-1, 0,1 mol L-1 ter 0,05 mol L-1. Koncentracije dodanega inhibitorja TRITON-X-100 so bile sledeče; c = 5×10-3, 10-3, 5×10-4, 10-4 ter 5×10-5 mol L-1. Pri raztopini kisline s koncentracijo c = 1,0 mol L-1 ter 0,5 mol L-1 so bile uporabljene koncentracije TRITON-X-100 c = 5×10-3 mol L-1, 5×10-4 mol L-1 in 5×10-5 mol L-1. Pri raztopini kisline s koncentracijo c = 0,1 mol L-1 smo zraven teh koncentracij TRITON-X-100 dodali še koncentracijo c = 10-3 mol L-1, medtem ko smo pri raztopini kisline koncentracije c = 0,05 mol L-1 uporabili še koncentracijo TRITON-X-100 c = 10-4 mol L-1. Podrobneje smo obdelali raztopino klorovodikove kisline HCl s koncentracijo c = 0,05 mol L-1, kateri smo dodali pet različnih koncentracij neionskega surfaktanta TRITON-X-100. Zanimal nas je predvsem pojav prirastka mase, ki se pojavi prav v primeru pri že prej omenjeni koncentraciji klorovodikove kisline. Ugotovili smo, da ta pojav ni naključje, saj se pojavi pri vseh dodanih koncentracijah neionskega surfaktanta TRITON-X-100, kar nakazuje na uspešno inhibicijo zaradi nastale adsorbirane plasti. Proučevali smo korozijsko dogajanje v mirujočem korodirnem mediju v časovnih razmakih dveh, osmih in štiriindvajsetih ur. Uporabili smo gravimetrično metodo ter slikanje površin jekla z uporabo optičnega mikroskopa. Ugotovili smo, da inhibitor TRITON-X-100 že pri nizkih koncentracijah zadovoljivo inhibira korozijske procese v raztopinah klorovodikove kisline.
Keywords: korozija, točkasta kroozija, surfaktanti, učinkovitost inhibitorjev, gravimetrična metoda
Published: 29.10.2015; Views: 546; Downloads: 41
.pdf Full text (1,59 MB)

6.
Obstojnost protikorozijskih hidrofobnih prevlek pri povišani temperaturi
Julij Lozinšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predhodno obdelane jeklene podložke smo potopili v stearinsko kislino z namenom, da bi preverili korozijske inhibicijske lastnosti. Vzorce smo zbrusili, očistili in jih zaščitili s slojem stearinske kisline. Sloj smo tvorili s potopitveno metodo. Korozivno okolje je bila razredčena klorovodikova kislina. Pri poskusih smo spreminjali temperaturo korozivnega okolja v intervalu od 25 °C do 80 °C. Spreminjali smo še čas potopitve vzorcev v stearinski kislini, in sicer smo izvajali 3-urno in 24-urno potopitev. Glavni konstantni parametri so bili koncentracija stearinske kisline, koncentracija klorovodikove kisline in čas potopitve v korozivnem mediju. Pri poskusih smo zasledili določeno odstopanje meritev pri višjih temperaturah, na kar so vplivale nekatere spremenljivke, ki jih nismo predvideli. Te so: – predzgodovina vzorcev; - neenaka kemijska sestava vzorcev; - nepopolnost zaščitnega sloja; - mehanske obremenitve pri izdelavi vzorcev; - povečana kontaktna površina vzorcev. Vse te spremenljivke so predvidoma vplivale na vrednost inhibicijske učinkovitosti. Najvišjo inhibicijo smo pri 3-urni in 24-urni potopitvi v stearinski kislini dobili pri najnižji temperaturi 25 °C. Inhibicija je pri 3-urni in 24-urni potopitvi padala od temperature 25 °C do 40 °C. Pri 24-urni potopitvi smo dosegli višje inhibicije kot pri 3-urni. Nepričakovano se je inhibicijska učinkovitost pri 3-urni in 24-urni potopitvi v območju med 40 °C in 70 °C močno povečala. Eksperimentalno delo prikazuje možnost uporabe nasičenih maščobnih kislin v namene inhibicije korozije kovinskih materialov. Stearinska kislina je nedvomno primerna, saj je ekonomsko ugodna, je dostopna, okolju prijazna in lahko odstranljiva s površine materiala. Izstopajoča slaba lastnost je mehanska neobstojnost. Vsekakor so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli vse parametre, ki vplivajo na njene inhibicijske lastnosti. Nadaljnje raziskave bi zagotovo pripomogle k izboljšavam inhibicijskih lastnosti te maščobne kisline.
Keywords: korozijski inhibitorji, protikorozijski surfaktanti, stearinska kislina, korozija, organski inhibitorji
Published: 19.07.2016; Views: 507; Downloads: 57
.pdf Full text (3,52 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica