| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Potreba po superviziji pri študentih zdravstvene nege
Katja Volmajer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: Supervizija se v svetu razvija zlasti na tistih področjih, kjer so strokovni delavci v tesnih odnosih z ljudmi in kjer je človeško – strokoven stik tisti, ki medialno posreduje strokovnjakova znanja z namenom suporta, pomoči, intervencij in terapije v primeru različnih težav in stanj. Študenti zdravstvene nege bodo opravljali poklic, ki sodi med »poklice pomoči«. S supervizijo si študenti pridobijo boljši vpogled, podporo in strokovno vodenje za svoje delo. Namen supervizije študentske prakse ni zgolj razvijanje jasnejše slike o svojem delu in razvijanje dodatnih veščin, temveč je predvsem spoznanje s pojmom in pomenom supervizije kot potrebe in pravice strokovnjaka v poklicu pomoči. Namen diplomskega dela je predstaviti supervizijo, ugotoviti potrebo študentov zdravstvene nege po superviziji ter spoznati vlogo poklicne refleksije v času študija. Metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda. Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je obsegal 50 študentov absolventov rednega dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega, ki so v 3. letniku opravljali obveznosti iz predmeta supervizije. Rezultati: Večina študentov je vstopala v predmetno področje supervizije brez predhodnega znanja o superviziji. Pri predmetu so pridobili izkušnje glede komunikacije, refleksije, strpnosti, novih način odzivanj na različne situacije in učenja iz izkušenj. Supervizorje opisujejo kot zanesljive, objektivne, empatične in strokovne osebe z bogatimi izkušnjami in znanjem. Vsi anketiranci so mnenja, da je supervizija potrebna za osebni in strokovni razvoj profesionalca v zdravstveni negi. Zaključek: Supervizija je potrebna za študente zdravstvene nege, ker jim omogoča varno učno okolje, ki temelji na potrebah in interesih študentov. Kombinacija teoretičnega znanja in prakse privede študente do globljega razumevanja poklicne vloge in boljših kliničnih spretnosti.
Keywords: Supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant, zdravstvena nega, poklici pomoči, poklicna refleksija.
Published: 12.12.2013; Views: 1279; Downloads: 330
.pdf Full text (822,40 KB)

2.
STALIŠČA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV O POTREBAH SUPERVIZIJE PRI ŠOLSKEM SVETOVALNEM DELU
Ljiljana Regojević, 2014, master's thesis

Abstract: Šolski svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z raznolikimi situacijami, katerih rešitev vedno ne poznajo. Njihovo delo je pestro in psihično obremenjujoče, zato jim je potrebno zagotoviti pomoč za bolj kakovostno opravljanje dela. Prav supervizija predstavlja koristno metodo pomoči, skozi katero je udeležencem omogočena profesionalna in osebnostna rast, psihična razbremenitev ter iskanje novih rešitev in izmenjava izkušenj. V teoretičnem delu se avtor podrobno seznani s procesom supervizije, v empiričnem delu pa ugotavlja, kakšen pomen ima supervizija za delo šolskih svetovalnih delavcev, v kolikšni meri se pojavljajo potrebe po superviziji pri njihovem delu, kakšna so njihova stališča, mnenja in izkušnje. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 113 šolskih svetovalnih delavcev v maju 2014, kažejo na veliko potrebo po superviziji. Izkazalo se je, da šolski svetovalni delavci imajo s supervizijo precej dobre izkušnje in pozitivna stališča do nje. Temeljne ugotovitve opozarjajo na problem udeleževanja v supervizijo, saj pri nas takšen pristop pomoči še vedno ni dovolj razširjen oziroma finančno dovolj dostopen. Omeniti velja še ugotovitev, da več kot polovica anketiranih šolskih svetovalnih delavcev še nikdar ni prejemala supervizijske pomoči, pri svojem delu pa jih nekaj manj kot pol sploh ne prejema nikakršne oblike pomoči.
Keywords: šolski svetovalni delavci, stališče, supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant
Published: 25.09.2014; Views: 808; Downloads: 176
.pdf Full text (529,03 KB)

3.
OSVEŠČENOST ČLANOV NEGOVALNEGA TIMA O SUPERVIZIJI
Sabina Verdev, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena supervizija, ter supervizijski proces. Opisani so nekateri dejavniki, ki povzročajo potrebo po pomoči ter spreminjanju načina poklicnega delovanja. Člani negovalnega tima so podvrženi vsakodnevnemu stresu in pritiskom, zato je velikega pomena, da imajo znanje, ki jim pripomore k razreševanju različnih situacij.Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo študija domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni dokument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Dobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, ter jih ponazorili v obliki grafov. S pomočjo diplomskega dela smo ugotovili, da se člani negovalnega tima v zdravstvenem domu srečujejo s konfliktnimi situacijami, polovica anketiranih (52 %) je navedla razlog zaradi preobremenjenosti, velika večina (72 %) jih pomoč poišče pri nadrejenemu. Člani negovalnega tima se dokaj pogosto srečujejo s konflikti na delovnem mestu tako s pacienti kot tudi v samem delovnem timu. Tukaj pride na vrsto pogovor, ki je še kako pomemben, da posameznik deli izkušnjo ter mnenje, ki mu pomaga h razumnemu ravnanju.
Keywords: supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant, komunikacija, refleksija, učenje
Published: 21.05.2015; Views: 605; Downloads: 51
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Erar
Majda Breznik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vlada Republike Slovenije je leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji), ustanovila Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, ki je kot samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji, nadomestila Urad RS za preprečevanje korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začel veljati 5. junija 2010 je razveljavil Zakon o preprečevanju korupcije in je bil sprejet za namen krepitve delovanja pravne države, določanja ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov – vse to je tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije, katere ime je zakon ohranil, razširil pa je njene pristojnosti. Vodstvo komisije, ki ga trenutno zastopajo predsednik Boris Štefanec in pomočnika dr. Igor Lamberger in Alma Sedlar, na predlog posebne komisije, imenuje predsednik države. Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru izvajanja svojih pristojnosti zasnovala projekt Transparentnost, katerega namen je doseči transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti in s tem povečanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Kot sredstvo za javno dostopnost informacij, je komisija za preprečevanje korupcije uvedla spletno aplikacijo Supervizor, s katero je javno objavila podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov in tako omogočila spremljanje izdatkov javnih institucij. Aplikacijo Supervizor je 7. julija 2016 nadomestila nova, nadgrajena spletna aplikacija Erar, ki dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. Uvedba navedenih spletnih aplikacij je utemeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri dostopanju do informacij pa se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Pomembno vlogo pri izvajanju številnih funkcij, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi varstva osebnih podatkov, opravlja neodvisen državni organ - Informacijski pooblaščenec. V svojem delu zlasti predstavljam pristojnosti in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, osredotočam se na predstavitev zakonodaje in pomembnejših pojmov s tega področja ter ugotavljam, ali je Komisija za preprečevanje korupcije z vzpostavitvijo spletne aplikacije Supervizor oziroma Erar, dejansko pripomogla k zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov kot tudi, ali je omogočila uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Keywords: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Korupcija, Integriteta, Supervizor, Erar, Informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Informacijski pooblaščenec
Published: 18.11.2016; Views: 822; Downloads: 54
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
Supervizija v zdravstveni negi
Tjaša Sopa, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili supervizijo, vlogo supervizorja in vlogo supervizantov. Supervizijski vpliv na osebno in profesionalno rast strokovnih delavcev, ter njen pozitiven učinek na zdravstvene delavce. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Velika pomoč pri pisanju diplomskega dela, nam je bila domača in tuja literatura iz knjižnice in spleta. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo dela, izdelali smo anketni vprašalnik, katerega smo poslali na elektronski naslov študentom, ki so že opravili vaje iz predmeta supervizija. Povratne informacije anketnega vprašalnika smo dokončno in statistično obdelali z programom Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava nam je pokazala, da supervizijo sprejema tako moška kot ženska populacija. Veliko anketirancev je za supervizijo slišalo šele na fakulteti, teh je kar 50 %. Velikemu številu anketirancev so se vaje iz predmeta supervizija zdele poučne in zanimive. Zanimivo je tudi dejstvo, da bi se od vseh anketirancev kar 83 % anketiranih vključevalo v proces supervizije, če bi se le ta aktivno izvajal. Sklep: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci supervizije ne poznajo prav dobro, saj se ta v kliničnem okolju ne odvija aktivno oziroma veliko premalo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem supervizije v kliničnem okolju dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege in boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi, posledično pa bi to občutili tudi njihovi pacienti.
Keywords: Supervizija, supervizor, supervizant, zdravstveni delavci
Published: 10.04.2017; Views: 1849; Downloads: 318
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica