Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Numerično modeliranje dvofaznega toka v rezervoarju mokrega pralnika dimnih plinov : magistrsko delo
Nejc Vovk, 2023, master's thesis

Abstract: Za termoenergetske postroje so države postavile pravila, ki narekujejo omejitve emisij zdravju škodljivih plinov. Ta pravila so povzročila razvoj tehnologij čiščenja dimnih plinov, emitiranih iz termoenergetskih postrojev. Eden največjih onesnaževalcev je žveplov dioksid (SO2), ki nastaja pri zgorevanju premoga, onesnaženega z žveplom. V magistrskem delu obravnavamo mokri kalcitni postopek, ki zahteva izgradnjo pralnika dimnih plinov. V pralniku se žveplov dioksid absorbira v kapljice vode, v katerih je raztopljen apnenec. V reakciji ki poteče, nastane kalcijev sulfid (CaSO3), ki ob prenasičenju v vodi tvori kristale. Nastala suspenzija se zbira v spodnjem delu pralnika – rezervoarju, ki skrbi za tvorbo stabilnega produkta, kalcijevega sulfata (CaSO4). Slednje je izvedeno s prisilno oksidacijo, z uporabo kombinacije razpršilnih šob in mešal (agitatorjev), ki poskrbijo za čim daljši zadrževalni čas disperzne faze. Predstavljen je numerični model rezervoarja pralnika dimnih plinov, s katerim simuliramo večfazni tok v rezervoarju. V tem modelu obravnavamo tok zvezne faze (vode) in disperzne faze (mehurčkov zraka). Modelirano je vpihovanje zraka v področje pred agitatorji, vpliv tokovnega polja agitatorjev na distribucijo disperzne faze in obtočne črpalke, kot iztok tekočine iz rezervoarja. Razvoj Sauterjevega premera mehurčkov je modeliran po populacijskem modelu. Namen izdelave modela je bil analizirati vpliv obtočnih črpalk, ki domnevno motijo učinkovito disperzijo zraka. Rezultati kažejo, da izteka največ zraka skozi obtočno črpalko v skrajni legi, skupno pa skozi obtočne črpalke uhaja 1.2 % vpihanega zraka oz. 0.03 m3/s. Preračun je izveden v odprtokodnem programskem paketu OpenFoam v10, z uporabo superračunalniške infrastrukture v okviru projekta HPC RIVR.
Keywords: pranje dimnih plinov, disperzija zraka, numerični model, OpenFoam, superračunalnik
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 423; Downloads: 117
Full text (4,51 MB)

ANALIZA ZMOGLJIVOSTI IN FUNKCIONALNOSTI OMREŽJA INFINIBAND V VIRTUALIZIRANIH SUPERRAČUNALNIKIH S PORAZDELJENIM POMNILNIKOM
Marko Kobal, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Zelo zmogljivi računalniki oziroma superračunalniki so osnovno orodje pri reševanju računsko intenzivnih problemov, za katere so običajni računalniki premalo zmogljivi. Tekom evolucije superračunalnikov v zadnjih dveh desetletjih se je spekter uporabe superračunalnikov razširil iz ozko usmerjene znanstvene rabe tudi na področje industrije. Uveljavila se je strojna arhitektura s porazdeljenim pomnilnikom, ki predstavlja najboljše razmerje med svojo zmogljivostjo, ceno in razširljivostjo. Istočasno je z razmahom računalništva v oblaku tehnologija virtualizacije strojne opreme računalnikov dosegla nivo, ki je sprejemljiv tudi za vpeljavo v superračunalnike s porazdeljenim pomnilnikom. Pri uporabi superračunalnikov stremimo k doseganju največje možne zmogljivosti in učinkovitosti, zato na področje superračunalnikov poskušamo vpeljati virtualizacijo, saj so njene prednosti kljub njeni čezmernosti dovolj privlačne. V doktorski disertaciji se osredotočimo na virtualizacijo superračunalnikov s porazdeljenim pomnilnikom, ki za medprocesno komunikacijo uporabljajo omrežje InfiniBand. Predstavimo možne metode virtualizacije omrežja InfiniBand in z novo metodologijo definiramo programsko voden način upravljanja ter transformacije fizičnega superračunalnika v virtualiziranega, in sicer na različnih virtualizacijskih platformah. Izvedemo analizo zmogljivosti na osnovi sintetičnih testov ter tudi na osnovi uporabe aplikacij MPI iz vsakdanje rabe. Pokažemo, da je za učinkovito izvajanje aplikacij MPI v virtualiziranih superračunalnikih s porazdeljenim pomnilnikom ključna izbira metode virtualizacije omrežja InfiniBand. S predstavljeno novo metodologijo je omogočeno programsko krmiljeno izvajanje zmogljivostnih testov na ponovljiv način za trenutne in bodoče superračunalnike, pri čemer so pristopi, uporabljeni v metodologiji, uporabni tudi širše, za splošno napredno upravljanje virtualiziranih superračunalnikov. V disertaciji prek primerov implementacije virtualizacije na platformah KVM in VMware podamo smernice in konkretne napotke za uspešno virtualizacijo superračunalnikov s porazdeljenim pomnilnikom, katerih vozlišča uporabljajo omrežje InfiniBand.
Keywords: superračunalnik, virtualizacija, InfiniBand, računalništvo v oblaku, aplikacija MPI, sistem HPC, analiza zmogljivosti, zmogljivostni test
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 1764; Downloads: 179
Full text (3,59 MB)

Search done in 0.02 sec.