| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Obogatitvene obveznosti na področju stvarnega prava : magistrsko delo
Nataša Brunčič, 2022, master's thesis

Abstract: Neupravičena pridobitev kot samostojen vir obveznosti je neposlovno obligacijsko razmerje, katerega udeleženca sta neupravičeno obogatena oseba in neupravičeno prikrajšana oseba. Zakon določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Podobno kot nemško pravo, tudi slovensko pravo obveznosti iz naslova neupravičene pridobitve ureja enotno, tj. z generalno klavzulo, v pravni teoriji in sodni praksi pa je dodelana in uveljavljena delitev obogatitvenih obveznosti na kondikcije in verzije. Predpostavke, skupne vsem obogatitvenim obveznostim, so: prikrajšanje, obogatitev, vzročna zveza in neobstoj pravnega temelja. Pravni učinki prisilnih stvarnopravnih pravil o prirasti v povezavi z načelom povezanosti zemljišča in objekta povzročijo nastanek pravnega razmerja neupravičene pridobitve, ki je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, glede nekaterih vidikov pa se uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika. Stvarnopravni zakonik ureja tri položaje neupravičene pridobitve, in sicer: povečanje vrednosti nepremičnine, prenehanje stavbne pravice in spojitev ter izdelavo nove premičnine. Obogatitveni zahtevek neupravičeno prikrajšane osebe napram neupravičeno obogateni osebi je verzijski zahtevek. Za razliko od prejšnje pravne ureditve, v skladu z veljavno zakonodajo, oseba, ki s soglasjem nepremičnine poveča njeno vrednost, ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bila obogatena, pri čemer se glede obsega verzijskega zahtevka uveljavi obogatitveno načelo in metoda tržne vrednosti nepremičnine, verzijski zahtevek pa začne teči od trenutka izgube posesti. Vlagatelj in lastnik nepremičnine se lahko dogovorita, da na nepremičnini, ki je predmet vlaganj, nastane solastnina. Vlaganja so lahko izvedena s soglasjem lastnika ali ob odsotnosti soglasja, pri čemer na nastanek stvarnopravnih posledic sam obstoj soglasja ne vpliva. Položaj vlagatelja v primeru odsotnosti soglasja glede vlaganj del pravne teorije približa položaju nedobrovernega posestnika, kar je predvsem pomembno z vidika obsega verzijskega zahtevka. Do položaja neupravičene pridobitve pride tudi v določenih primerih prenehanja stavbne pravice, in sicer v primerih, ko se imetnik stavbne pravice in lastnik zemljišča za primer prenehanja ne dogovorita, da imetniku stavbne pravice pripada nadomestilo (v višini povečanja vrednosti nepremičnine) oz. drug zakon tega ne določa. Stavbna pravica namreč zaradi uveljavitve načela povezanosti zemljišča in objekta ob njenem prenehanju ponovno priraste k zemljišču. Zaradi stvarnopravnih učinkov pravnih pravil, ki urejajo spojitev, pomešanje ter izdelavo nove premičnine, pride do pravnega položaja neupravičene pridobitve tudi na premičninskem področju, in sicer v primeru, ko prikrajšani izgubi lastninsko pravico na stvari (ki je ni mogoče šteti za glavno stvar), ki je s spojitvijo, pomešanjem ali izdelavo nove stvari, postala last nekoga drugega, pri čemer se glede obogatitvenega zahtevka smiselno uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika.
Keywords: neupravičena obogatitev, obogatitveni zahtevek, verzija, verzijski zahtevek, obogatitveno načelo, vlaganje v tujo nepremičnino, načelo superficies solo cedit, prirast, prenehanje stavbne pravice
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 619; Downloads: 188
.pdf Full text (16,64 MB)

2.
Preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino : magistrsko delo
Klemen Fekonja, 2020, master's thesis

Abstract: Povezovanje pravnih subjektov v pravna razmerja z določitvijo medsebojnih pravic in obveznosti v konkretiziranih družbenih razmerjih lahko tolmačimo kot eno izmed temeljnih funkcij prava. Funkcionalna ureditev konkretnega pravnega instituta daje (pravnim) subjektom upravičenja za učinkovito uveljavljanje interesov, pravic in izpolnjevanje obveznosti ter drugih dejanj, ob tem pa je nujno, da so takšna ravnanja z vidika pravnih posledic vnaprej jasne in nedvoumno predvidljive. V slovenskem pravnem redu so stvarne pravice taksativno naštete, predmet stvari pa je lahko le stvar, ki ima sposobnost stvari. Načelo specialnosti določa, da je predmet stvarnih pravic lahko samo individualno določena samostojna stvar, katere zakon izrecno deli na premične in nepremične stvari. Nepremična stvar, oziroma dosledneje v tem delu nepremičnina, je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Skladno z načelom povezanosti zemljišča in objekta, tj. načelom superficies solo cedit, je, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon ne določa drugače. Zadevni načeli pa nista absolutni in dopuščata izjemo (tudi) v primeru etažne lastnine. V slovenskem pravnem redu se v zvezi s pojmom etažne lastnine tega nazorno razume kot posebno obliko solastnine nepremičnin. Kadar razpredamo o etažni lastnini moramo uporabiti temeljno izhodišče, tj. 105. člen SPZ. Z etažno lastnino se de facto razširja pojavna oblika nepremičnine, ki omogoča, da se posamezni deli stavbe v pravnem prometu obravnavajo kot samostojna stvar ob upoštevanju, da gre za lastninsko pravico na posameznem delu stavbe kot samostojne stvari s solastninskim razmerjem na skupnih delih. Navedeno pravzaprav pomeni osamosvojitev posameznega dela stavbe od zemljišča, zaradi česar lahko kot samostojna stvar postane predmet lastnine (in drugih pravic). Kadar govorimo o preoblikovanju lastninske pravice v etažno lastnino, govorimo o oblikovanju posebne možnosti razpolaganja lastnika zemljišča, na katerem stoji stavba, ki tehnično omogoča delitev na posamezne in skupne dele, objektivno. Čeprav gre pri oblikovanju etažne lastnine za možnost fizične delitve zgradbe, gre kljub temu še vedno za pravno dejanje npr. lastnika zemljišča oziroma solastnikov takšnega zemljišča na podlagi sporazuma, ki ga lahko nadomesti tudi odločba sodišča o delitvi konkretnega zemljišča. Etažna lastnina namreč avtomatično ne nastane zgolj zaradi obstoja dejstva, da v stavbi obstaja več samostojnih funkcionalnih enot.
Keywords: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino, načelo superficies solo cedit.
Published in DKUM: 12.10.2020; Views: 1317; Downloads: 210
.pdf Full text (650,50 KB)

3.
Oblikovanje etažne lastnine na stavbni pravici v teoriji in praksi
Špela Rokavec, 2018, master's thesis

Abstract: Bistvo instituta stavbne pravice je v pravni ločitvi zgradbe od zemljišča, kar omogoča različen lastniški položaj na stavbi in zemljišču, zaradi česar pomeni odstop od načela superficies solo cedit. Enako velja tudi za etažno lastnino, ki omogoča, da se posamezni del stavbe določi kot samostojna stvar. Nepremičnine nastanejo v geodetskih postopkih, kjer se tudi ugotavljajo njihove lastnosti in se kot take evidentirajo v zemljiškem katastru in katastru stavb. Ko nepremičnina nastane in so znane njene lastnosti, kot so obseg, površina, meje itd., sledi določitev pravic, ki se vežejo nanjo. Te pravice pa se evidentirajo na podlagi zemljiškoknjižnih predlogov ali poočitve v zemljiško knjigo. Etažna lastnina se vzpostavi šele z vpisom v zemljiško knjigo. V skladu z 258. členom SPZ se lahko zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, tudi razdeli v etažno lastnino ob upoštevanju zakonskih pogojev. Izvesti je treba delitev zgradbe na posamezne in skupne dele, pri čemer so posamezni deli takšni, da jih je mogoče posebej uporabljati, skupni deli pa služijo vsem ali vsaj več posameznim delom. V klasični etažni lastnini je glavni skupni del zemljišče, na katerem stoji stavba, in z vidika lastninske pravice se na to zemljišče prenaša pravno razmerje etažnih lastnikov na skupnih delih. Etažna lastnina se lahko vzpostavi samo na že zgrajeni zgradbi, zato bo investitor gradnje najprej praviloma pridobil stavbno pravico na zemljišču in sezidal zgradbo. Ko bo z gradnjo končal, bo z enostranskim pravnim poslom oblikoval etažno lastnino po pravilih SPZ. Posebnost take etažne lastnine bo v tem, da bo namesto zemljišča, na katerem stoji zgradba, skupni del predstavljala stavbna pravica. Imetništvo stavbne pravice pa bo enako, kot je pravno razmerje na skupnih delih, torej bo vsakemu posameznemu delu pripadal ustrezni delež udeležbe na stavbni pravici. Takšen režim etažne lastnine na zgradbi nima vpliva na prenehanje stavbne pravice, saj s potekom časa nastopijo enake pravne posledice in zgradba kot celota postane sestavni del zemljišča, na katerem je pred tem obstajala stavbna pravica. Iz razloga, da zgradba po prenehanju nima več lastnosti samostojne stvari, preneha tudi etažna lastnina. Lastnik oziroma lastniki zemljišča po prenehanju stavbne pravice pa lahko ponovno vzpostavijo etažno lastnino, če tako želijo. Stavba in njeni prostorski deli ostanejo vpisani v katastru stavb, kadar preneha stavbna pravica, kar pomeni, da prenehanje stavbne pravice ni podlaga za izbris stavbe in njenih prostorskih delov iz katastra stavb in tudi ne za prenehanje etažne lastnine. Posledica prenehanja je le ta, da prejšnji lastniki posameznih delov, če niso hkrati postali solastniki zemljišča, ki je obremenjeno s stavbno pravico, in če so ti različni od lastnika tega zemljišča, izgubijo lastninsko pravico na posameznih delih stavbe v etažni lastnini in soimetništvo stavbne pravice. Nov etažni lastnik postane lastnik zemljišča.
Keywords: načelo superficies solo cedit, stavbna pravica, etažna lastnina, preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1936; Downloads: 347
.pdf Full text (1,17 MB)

4.
Primerjava institutov priposestvovanja, gradnje čez mejo nepremičnine in vlaganja v tujo nepremičnino v slovenskem in nemškem pravnem redu
Valentin Justin Tratnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Nepremičninsko pravo predstavlja del stvarnega prava že vse od razvoja te civilnopravne smeri. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot najpomembnejše stvarne pravice, nam omogoča izvrševanje slednje z vsemi njenimi upravičenji in dolžnostmi. Instituti priposestvovanje, gradnja čez mejo nepremičnine in vlaganje v tujo nepremičnino vsak zase predstavljajo pomemben del nepremičninskega prava. Vsi trije rešujejo pravne probleme, ki lahko nastanejo z malomarnim, neveščim ali nepravilnim izvrševanjem lastninske pravice. Ob stvarnopravnih učinkih priposestvovanja in vlaganja v tujo nepremičnino se zdijo obligacijskopravni učinki gradnje čez mejo manj pomembni, pa vendar temu ni tako. Skozi primerjavo z nemško pravno ureditvijo sem izpostavil podobnosti in bistvene razlike med vsemi tremi instituti. Diplomsko delo je razdeljeno na 3 sklope. V prvem se opredelim do ureditve priposestvovanja v slovenskem pravnem redu, ki predstavlja enega izmed temeljnih načinov originarne pridobitve lastninske pravice. Poleg tega tudi predstavim kako je priposestvovanje urejeno v nemškem pravnem redu in ju primerjam. V drugem sklopu predstavim institut gradnje čez mejo nepremičnine, s katerim se sicer ne pridobi lastninske pravice, saj so pridobljene pravice zgolj obligacijsko pravne narave, pa vendar ima značilnosti s katerimi, ga lahko smiselno predstavim poleg priposestvovanja. Tudi tukaj bom primerjal nemško ureditev in predstavil bistvene razlike med njima. Tretji in hkrati zadnji sklop je namenjen institutu vlaganja v tujo nepremično. Ta se prima facie zdi precej neaktualen, pa vendar, pogosto pride do pravnih problemov, ki jih ta institut rešuje. Kot v prva dva, je tudi ta primerjan z nemško ureditvijo. V vseh treh sklopih je predstavljena tudi relevantna sodna praksa iz obeh pravnih sistemov, ki še dodatno ponazori življenjske primere oziroma rešitve le teh.
Keywords: stvarno pravo, nepremičninsko pravo, nepremičnina, priposestvovanje, dobra vera, lastniška posest, gradnja čez mejo nepremičnine, superficies solo cedit, zemljiška knjiga, vlaganje v tujo nepremičnino, lastninska pravica
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1518; Downloads: 203
.pdf Full text (401,96 KB)

5.
Registrska neposestna zastavna pravica na komunikacijskem omrežju kot sredstvo zavarovanja plačil
Klara Tršan, 2018, master's thesis

Abstract: Neposestna zastavna pravica na premičnini pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Poznamo dve modaliteti neposestne zastavne pravice, in sicer »navadno« in registrsko neposestno zastavno pravico. Navadna neposestna zastavna pravica nastane že s sklenitvijo sporazuma o nastanku zastavne pravice, za nastanek registrske neposestne zastavne pravice pa je potreben še vpis v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Nastanek registrske neposestne zastavne pravice je povezan z ureditvijo v številnih zakonih in podzakonskih predpisih. Kljub jasnim predpisom pa so se pojavile dileme o učinkih in smislu vpisa zastavne pravice v javni register ter drugih pogojih za nastanek registrske zastavne pravice, konkretno na telekomunikacijskih omrežjih. Sodna praksa je na tem področju še dokaj skopa, vendar je na določena pomembna stvarnopravna vprašanja že odgovorila. V magistrskem delu se ukvarjam predvsem z vprašanjem ureditve in nastanka registrske neposestne zastavne pravice ter s pravno opredelitvijo telekomunikacijskega omrežja kot opreme.
Keywords: Superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, gospodarska javna infrastruktura, premičnina, pritiklina, oprema, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, enotna identifikacijska številka premičnin, služnost v javno korist
Published in DKUM: 28.05.2018; Views: 1656; Downloads: 225
.pdf Full text (574,53 KB)

6.
Stavbna pravica v slovenskem in avstrijskem pravu
Mateja Majal, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. Najprej je predstavljena ureditev v rimskem pravu, nato ureditev v slovenskem in v tretjem delu ureditev v avstrijskem pravu. V prvem delu bo na kratko predstavljena ureditev instituta stavbne pravice v rimskem pravu. V drugem delu bo obravnavana ureditev v slovenskem pravu. Najprej bo predstavljeno načelo specialnosti, nato načelo povezanosti zemljišča in objekta. V nadaljevanju bodo predstavljene splošne značilnosti stavbne pravice, njen nastanek, pravice in obveznosti strank, razpolaganje s stavbno pravico, njeno prenehanje in opis stavbne pravice kot posebne pravice uporabe javnega dobra. V zadnjem delu bo obravnavana ureditev v avstrijskem pravu, po enakem ključu kot ureditev v slovenskem. Torej nastanek, pravice in obveznosti strank, razpolaganje in prenehanje stavbne pravice. V zaključku bodo povzete bistvene razlike v ureditvah obeh pravnih sistemov.
Keywords: Stvarno pravo, stavbna pravica, superficies solo cedit, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, prenehanje stavbne pravice.
Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 1303; Downloads: 133
.pdf Full text (610,36 KB)

7.
SUPERFICIES SOLO CEDIT- OD RIMSKEGA PRAVA DO MODERNIH KODIFIKACIJ
Majda Babič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnavala temo superficies solo cedit od rimskega prava do modernih kodifikacij. V nadaljevanju sem opisala tudi etažno lastnino in stavbno pravico.
Keywords: superficies solo cedit, lastninska pravica, etažna lastnina, stavbna pravica, denacionalizacija
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1285; Downloads: 114
.pdf Full text (3,10 MB)

8.
Vertikalna in horizontalna prirast v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine
Diana Šraj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sedes materiae diplomskega dela je usmerjen v obravnavo stvarnopravnih institutov vertikalne in horizontalne prirasti v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine. Stvarnopravni zakonik (SPZ) je s 1. januarjem 2003 uveljavil izjemno pomembno novost za področje nepremičninskega prava, ker je zakonodajalec v določbi 8. člena povzel vsebino klasičnega rimskopravnega načela superficies solo cedit. Postavitev načela povezanosti zemljišča in objekta kot temeljnega načela nove slovenske nepremičninske ureditve je med drugim narekovala uvedbo pravnega dejstva prirasti kot novega načina pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona (ex lege), ker to načelo onemogoča vertikalno delitev stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini. V skladu z navedenim je zakonodajalec v določbi 54. člena SPZ, ki v naslovu izrecno uporablja pojem prirast, eksplicitno zapisal, da se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Pravkar navedeno akcesijsko pravilo iz 54. člena SPZ se primarno realizira tudi pri gradnji čez mejo nepremičnine in pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine. Vendar so izkušnje iz obdobja veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) spodbudile zakonodajalca, da je v določbah 47. in 48. člena SPZ predvidel še posebno pravno ureditev za ta dva dejanska stanova. V primerjavi z določbami 48. člena SPZ je obravnava 47. člena SPZ zanimivejša za razpravo, zlasti zaradi tretjega odstavka 47. člena, ker je zakonodajalec v njem predvidel možnost prestavitve meje v graditeljevo korist v sodnem nepravdnem postopku. V tretjem in četrtem odstavku predmetnega člena so tudi določeni kriteriji, na podlagi katerih mora sodišče sprejeti takšno odločitev. Na temelju takšne sodne odločbe o določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo nepremičnine de facto pride do razširitve graditeljeve lastninske pravice v horizontalni smeri. Pravna teorija takšno situacijo poimenuje kot horizontalno prirast, čeprav graditelj ne pridobi lastninske pravice samodejno oziroma na temelju zakona (ex lege). V diplomskem delu pojasnim, da uporaba termina prirast po mojem mnenju ni ustrezna, ker lahko pride do lastninskih premikov v horizontalni smeri le s sodno odločbo (oziroma z upravno odločbo ali s pravnim poslom v primeru izvensodne ureditve nastalega pravnega razmerja). Za razliko od 47. člena SPZ analiza specialnega zakonskega besedila 48. člena SPZ ni tako atraktivna, ker zakonodajalec v njem ohranja vertikalno enotnost stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini oziroma načelo superficies solo cedit. Iz vsebine določb 48. člena SPZ namreč lahko povzamem, da je v ospredju specialna ureditev zastaranja obligacijskopravnih zahtevkov, zato je mogoče zaključiti, da le – te nimajo stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Glede na to, da je z vidika SPZ tako v primeru gradnje čez mejo nepremičnine kot tudi v primeru povečanja vrednosti tuje nepremičnine v ospredju vprašanje pridobitve lastninske pravice oziroma lastninskih premikov, je začetno poglavje namenjeno pojmu lastninske pravice, njenim omejitvam ter načinom njene pridobitve, vendar zgolj v obsegu, ki je potreben za razumevanje sedes materiae. Le – temu sledi pojasnitev načel, ki »krojijo usodo« tega področja in opredelitev temeljnih pojmov nepremičninske prirasti. Pred samo analizo vertikalne in horizontalne akcesije v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine je podana še splošna opredelitev pojma prirasti na področju nepremičnin, vključno z navedbo civilnopravnih posledic. Prav tako je osrednja materija podkrepljena z relevantno sodno prakso.
Keywords: stvarno pravo, prirast, akcesija, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti tuje nepremičnine, povezanost zemljišča in objekta, superficies solo cedit, lastninska pravica, nepremičnina
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1760; Downloads: 235
.pdf Full text (970,18 KB)

9.
UREDITEV PODSTAVBNE PRAVICE V SLOVENSKEM, AVSTRIJSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Mitja Jamšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz petih delov. V prvem delu bom predstavil stavbno in podstavbno pravico ter njuno ureditev (nastanek, prenehanje) v slovenskem pravnem sistemu. V drugem delu bom v enakem smislu predstavil stavbno in podstavbno pravice ter njuno ureditev v avstrijskem pravu. Predstavil bom tudi najbolj očitne razlike v ureditvi stavbne pravice med slovenskim in avstrijskim sistemom. Tretje poglavje bo po enakemu ključu obravnavalo ureditev teh pravic v nemškem sistemu ter razlike v ureditvi stavbne pravice med vsemi tremi sistemi. Četrto poglavje bo namenjeno primerjavi ureditve podstavbne pravice v vseh treh sistemih. V tem poglavju bom poizkusil poiskati alternativne možnosti v avstrijskem in nemškem sistemu, ki bi lahko izboljšale ureditev podstavbne pravice pri nas. V petem poglavju, ki se bo imenovalo sklep, bom poskusil predstaviti vsa moja spoznanja do katerih sem prišel ob pisanju diplome. Ob tem bom tudi potrdil ali ovrgel predpostavke, ki jih bom postavil ob začetku pisanja diplome.
Keywords: Stavbna pravica, podstavbna pravica, Baurecht, Erbbaurecht, Stvarnopravni zakonik, Stvarno pravo, Superficies solo cedit, zemljišče, zgradba.
Published in DKUM: 19.04.2016; Views: 1220; Downloads: 134
.pdf Full text (469,84 KB)

10.
STAVBNA PRAVICA PRIMERJAVA SLOVENSKE IN HRVAŠKE ZAKONODAJE
Ajša Petrovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Stavbna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki omogoča gradnjo stavbe na tujem zemljišču. Predstavlja izjemo od načela superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavni del zemljišča, na katerem stoji, kajti v času trajanja stavbne pravice je zgradba samostojna pravna stvar. Pravni institut stavbne pravice in sorodnih pravic se je v 20. stoletju razvil v skoraj vseh sodobnih evropskih pravnih sistemih. V diplomskem delu sem raziskala stavbno pravico dveh sosednjih držav, Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je predstavitev temeljnih značilnosti in predvsem bistvenih razlik. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh sklopov. V prvem sklopu je predstavljena stavbna pravica slovenskega prava, njen nastanek, pravice in obveznosti strank ter prenehanje stavbne pravice. V enakem smislu je stavbna pravica hrvaškega prava predstavljena v drugem sklopu. V zaključku so zajete temeljne razlike med stavbno pravico slovenskega prava in »pravom građenja« hrvaškega prava.
Keywords: superficies, superficies solo cedit, nastanek stavbne pravice, prenehanje stavbne pravice, nepremičnina, zgradba
Published in DKUM: 23.11.2015; Views: 1257; Downloads: 248
.pdf Full text (328,21 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica