Search the digital library catalog

Abstract: Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja, kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum). Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko, Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov, obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini). Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (<0,01 m/leto), II največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.
Keywords: klonalna rast, suha travišča, baza CLO-PLA3, organi klonalne rasti, Natura 2000
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 304; Downloads: 31
Full text (1,27 MB)

Abstract: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Keywords: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1047; Downloads: 132
Full text (3,76 MB)

Abstract: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Keywords: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Published in DKUM: 16.03.2017; Views: 2592; Downloads: 265
Full text (6,84 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo opravili floristično in funkcionalno primerjavo dveh tipov suhih travišč v hribovitem celinskem predelu Slovenije (asociacija Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, razred Festuco-Brometea in asociacija Homogyno alpinae-Nardetum, razred Calluno-Ulicetea), ki sta razvita na različni geološki podlagi (karbonatna oz. nekarbonatna silikatna). Analizirali smo 30 še neobjavljenih popisov asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis in 32 objavljenih popisov asociacije Homogyno alpinae-Nardetum. Za primerjavo florističnih razlik smo uporabili multivariatno DCA analizo. Za funkcionalno primerjavo smo uporabili model C-S-R ekoloških strategij rastlin. Za 30 rastlinskih vrst s suhih travišč asociacije Homogyno alpina–Nardetum smo določili 7 morfoloških potez (MFP), ki so nam bile v pomoč pri določitvi njihovih C-S-R ekoloških strategij. Primerjava obravnavanih suhih travišč glede na floristično sestavo je pokazala, da se suha travišča na karbonatni in silikatni geološki podlagi med sabo zelo močno razlikujejo. Medtem ko so za prva značilne predvsem bazifilne in termofilne vrste, pa druga okarakterizirajo izrazito acidofilne rastlinske vrste. Na obeh tipih travišč prevladujejo vrste s C-R, C-S ter C-S-R strategijami. Primerjava razporeditve popisov v C-S-R trikotniku na podlagi relativnih deležev posameznih C-S-R ekoloških strategij rastlin v popisih je pokazala, da imajo popisi s silikatov bolj poudarjeni komponenti S (stres toleratorji) in R (ruderalke) in lahko torej sklepamo, da so razmere na suhih silikatnih traviščih za rastline bolj stresne kot na karbonatih.
Keywords: suha travišča, silikatna travišča, karbonatna travišča, Homogyno alpinae–Nardetum, Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, floristična sestava, funkcionalni tipi rastlin, morfološke poteze rastlin, specifična listna površina (SLA), C-S-R strategija, multivariatne analize.
Published in DKUM: 17.06.2009; Views: 4820; Downloads: 488
Full text (3,50 MB)