| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika
Mihaela Ročnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V letih od 2007 do 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46°29' 31'' s.g.š., 15° 37' 13'' v.g.d.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika združbe Lolietum. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V obravnavanju 1 smo uporabili gnojevko od 2,5 GVŽ ha-1 in 48 kg P2O5 ha-1 (gnojilo hiperkorn) , v obravnavanju 2 pa smo ob istih gnojilih kot v obravnavanju 1, uporabili za 20 % manjše količine hranil. V obravnavanju 3 je bila vsebnost dodanih hranil primerljiva obravnavanju 1, le da so bila dodana hranila iz mineralnih gnojil. Najvišje pridelke sušine smo v letu 2007 pridelali v obravnavanju 1 (12,05 t ha-1), najnižje pa v obravnavanju 2 (9,46 t ha -1). Naslednje leto med obravnavanji ni bilo statistično signifikantnih razlik. Pri vrednotenju kakovosti krme so bile razlike med pridelki posameznih obravnavanj statistično signifikantne le pri večjih, do 20 odstotnih tveganjih. Rezultati nakazujejo na to, da so na male razlike med obravnavanji vplivali drugi dejavniki, kot je npr. intenzivna raba ruše in gnojenje v predhodnih letih. Zato bi bilo o dejanski vrednosti posameznih obravnavanj potrebno dolgoletno izvajanje poskusa.
Keywords: gnojenje, gnojevka, pridelek, štirikosni travnik
Published: 29.06.2010; Views: 2124; Downloads: 210
.pdf Full text (267,52 KB)

2.
VPLIV GNOJENJA NA PRIDELEK KRME S TRAVNIKA ZDRUŽBE LOLIETUM OB TREH KROŠNJAH LETNO
Mojca Goličnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (46°29'31"S, 15°37'13"V, 325m n.v.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme (tri košnje letno) s travnika združbe Lolietum multiflorae. Obravnavanja (različna gnojenja) v poskusu zasnovanem kot naključni bloki v štirih ponovitvah so bila: 1 - gnojenje z gnojevko in hiperkornom - 140 kg N, 120 kg P2O5 in 262 kg K2O ha-1 letno; 2 - enako kot obravnavanje 1 vendar z 20 % nižjimi odmerki gnojil in hranil; 3 - enako kot obravnavanje 1 vendar so uporabljena konvencionalna mineralna gnojila (NPK, KAN). Najvišje pridelke suhe snovi smo tako v letu 2007 (12,60 t suhe snovi ha -1) kot 2008 (13,76 t suhe snovi ha -1) dosegli v obravnavanju 3, podobno je bilo s pridelkom surovih beljakovin (SB) in NEL. Glede na izhodiščno sestavo se je v času izvajanja poskusa v vseh obravnavanjih zmanjšala prisotnost mnogocvetne ljulke (Lolium multiflorum Lam.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) v ruši, povečal pa se je delež latovk (Poa ssp.). Trikosna raba te rastlinske združbe je zaradi pozne košnje in nizke prebavljivosti krme primerna le za ekstenzivno živinorejo.
Keywords: gnojenje, gnojevka, Lolietum, pridelek, trikosni travnik
Published: 13.10.2010; Views: 1788; Downloads: 260
.pdf Full text (754,92 KB)

3.
DNEVNO-NOČNE VERTIKALNE MIGRACIJE NAVADNEGA MATIJE (PHALANGIUM OPILIO, 1758) (OPILIONES, PHALANGIIDAE) NA OPUŠČENEM TRAVNIKU
Katja Pušnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Od julija do oktobra 2009 smo na opuščenem travniku v kraju Tratna ob Voglajni raziskovali dnevno—nočne vertikalne migracije navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758). Glede na vegetacijo na raziskovanem območju spada travnik po tipologiji habitatnih tipov Slovenije v kategorijo srednjeevropskih kseromezofilnih nižinskih travnikov na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko. Zanimalo nas je, na kateri višini so prisotni osebki na rastlinah v 24—urnem ciklu, kdaj postanejo aktivni in kdaj se umirijo ter ali je njihova dnevno—nočna dinamika odvisna od temperature in vlage. Na mirovališču vsakega osebka smo določiti njegov spol in/oziroma morfotip in izmerili višino nad tlemi, temperaturo in vlago ter določili lego glede na osončenosti. Potrdili smo hipotezo, da se v večernem času, ko je relativna zračna vlaga visoka, osebki pretežno zadržujejo višje na rastlinah. Prav tako smo potrdili hipotezi, da je aktivnost osebkov močno vezana na temperaturne in vlažnostne razmere in da se nameščajo osebki v 24 urah na različnih višinah nad tlemi. Potrdili smo tudi hipotezi, da se posamezni morfotipi ne razlikujejejo med seboj po dnevno—nočni aktivnosti ter da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Nismo pa potrdili hipoteze, da se v dopoldanskem času, ko je relativna zračna vlaga zelo visoka, osebki pretežno zadržujejo na vrhu rastlin in popoldanskem času, ko je relativna zračna vlaga relativno nizka, nižje na rastlinah.
Keywords: Ključne besede: mirovališča, navadni matija (Phalangium opilio), opuščen travnik.
Published: 22.10.2010; Views: 2043; Downloads: 135
.pdf Full text (3,63 MB)

4.
Bilanca dušika različno gnojenega štirikosnega travnika
Špela Pušnik Medved, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na kmetiji Vrecl v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46° 29' 31'' s.g.š., 15° 37' 13'' v.g.d.) smo v letu 2008 ugotavljali bilanco dušika različno gnojenega štirikosnega travnika. V travniškem poskusu (naključni bloki v štirih ponovitvah) smo štirikosni travnik gnojili z gnojevko količine od dveh in pol glav velike živine (2,5 GVŽ) ha-1, dodali pa smo tudi 48 kg P2O5 ha-1 (gnojilo hiperkorn). V obravnavanju 2 smo uporabili gnojevko manjše količine od (1,9 GVŽ) ha-1 in 41 kg P2O5 ha-1 ter v obravnavanju 3 smo uporabili mineralna gnojila NPK in KAN (170 kg N, 120 kg P2O5, 240 kg K2O). Pridobljeni rezultati kažejo, da smo v bilanci dušika z vsemi tremi obravnavanji gnojenja s pridelkom odnesli iz tal več dušika, kot smo ga dodali z gnojenjem. Analize skupnih zalog in mineralnega dušika v tleh kažejo, da nekaj dušika v odvzemu s pridelkom izvira iz zalog dušika v tleh, nekaj dušika v pridelku izvedenega poskusa pa lahko pripišemo tudi drugim virom (simbiotska vezava dušika iz zraka, vnos dušika v tla s padavinami).
Keywords: bilanca, dušik, gnojenje, štirikosni travnik
Published: 27.06.2011; Views: 1763; Downloads: 212
.pdf Full text (1,50 MB)

5.
VPLIV GNOJENJA S FOSFORJEM IN KALIJEM NA SPREMEMBE V RASTLINSKI SESTAVI EKOLOŠKEGA TRAVNIKA V LETU PRVE APLIKACIJE GNOJIL
Martina Cigler, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V travniškem poskusu smo od marca 2002 do oktobra 2002 proučevali vpliv gnojenja s fosforjem in kalijem na spremembe v rastlinski sestavi ekološkega travnika v letu prve aplikacije gnojil. Poskus smo izvajali na posestvu Jergač na Libeliški gori (S zemljepisna širina 46º 36' 12'', V zemljepisna dolžina 14º 55' 57'', nadmorska višina 840 m) v občini Dravograd. Poskus smo zasnovali kot latinski kvadrat z osnovno parcelico 8 x 8 m. Obravnavanja (gnojenje je bilo spomladi) v poskusu so bila: A – kontrola (brez gnojenja), B – 390 kg surovega fosfata ha-1, C – 281 kg kalijeve soli ha-1in D – 125 kg P2O5 ha-1 in 112 kg K2O ha-1. Ugotovili smo, da v letu prve aplikacije gnojil posamezna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na botanično sestavo. Za vidnejše vplive gnojenja bi morali poskusno površino gnojiti več let.
Keywords: Travnik, gnojenje, fosfor, kalij, botanična analiza
Published: 04.09.2013; Views: 1381; Downloads: 222
.pdf Full text (1,01 MB)

6.
Značilnosti kalitve sobivajočih vrst suhega travnika iz rodov Anthyllis, Gentiana in Plantago
Mirjana Šipek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so nas zanimale specifične razlike v kalitvi sorodnih vrst. Opazovali smo značilnosti kalitve desetih vrst suhega travnika. Prav tako smo v literaturi poiskali podatke, ki se nanašajo na čas cvetenja, opraševalce in raznašalce semen obravnavanih vrst. Kalili smo stara semena Anthyllis jacquinii, A. vulneraria, Centaurea rupestris, Coronilla vaginalis, Gentiana clusii, G. verna supsp. tergestina, Lotus corniculatus, Plantago holosteum, P. media in Rhinanthus minor, ki so bila nabrana na pašniku v Predmeji v Trnovskem gozdu. Semenom izbranih vrst smo določili povprečno maso in dolžino. Kalitev je potekala pod štirimi različnimi pogoji: kalitev skarificiranih semen, kalitev semen v temi in svetlobi ter kalitev semen v hladilniku. Naš cilj je bil poiskati razlike v kalitvi med vrstami istega rodu, če le-te sploh obstajajo. Vse obravnavane vrste, ki jih uvrščamo v družino metuljnic, so kalile najbolje v primeru, ko smo semena predhodno skarificirali. Delež kalivosti skarificiranih semen metuljnic je pri vseh vrstah znašal nad 50 %. Pokazale so se tudi določene razlike med kalitvijo semen A. vulneraria in A. jacquinii. Najopaznejša razlika je bila v hitrosti kalenja semen posamezne vrste. Semena P. holosteum so za razliko od metuljnic kalila v velikem deležu tudi tista, ki jih nismo skarificirali, ne glede na to ali so bila izpostavljena svetlobi ali temi. Kalila niso semena v hladilniku, dokler jih nismo prenesli v rastno komoro. Presenetljivo pa semena P. media niso kalila ne glede na pogoje kalenja. Vrsti iz rodu Gentiana tudi nista kalili, niti po predhodni hladni stratifikaciji. Prav tako niso kalila semena enoletnice R. minor. Po enomesečni hladni stratifikaciji in nadaljnji enomesečni izpostavitvi optimalnim rastnim razmeram v rastni komori so kalila semena nebinovke C. rupestris, vendar je bil delež semen, ki so kalila, zelo nizek. Vse zbrane podatke o obravnavanih vrstah smo nazadnje še statistično obdelali s klastersko metodo (K-mean clustering).
Keywords: suh travnik, sobivajoče vrste, rastlinske združbe, kalitev, semena, dormanca, Anthyllis, Gentiana, Plantago.
Published: 22.05.2013; Views: 1864; Downloads: 197
.pdf Full text (1,45 MB)

7.
POUK SPOZNAVAJA OKOLJA S POMOČJO E-GRADIV - PEDAGOŠKI EKSPERIMENT TRAVNIK V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Melita Gorenak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Pouk spoznavanja okolja s pomočjo e-gradiv – pedagoški eksperiment travnik v 3. razredu osnovne šole sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in dograjujejo. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj računalnika od njegovih začetkov pa vse do danes, njegovo mesto v sodobnem izobraževanju in njegova naveza z učnim predmetov spoznavanje okolja. V praktičnem delu sta predstavljeni (načrtovanje, izvedba in evalvacija) dve šolski uri v tretjem razredu osnovne šole pri pouku spoznavanja okolja na dveh različnih osnovnih šolah, pri čemer je bila vsebina enaka (travnik), oblike in metode dela pa različne (pri prvi izvedbi so bila uporabljena e-gradiva, pri drugi pa ne). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, ki smo jo izpeljali med tretješolci obeh razredov, kjer smo izvajali praktični del. Zanimalo nas je, če je znanje učencev, ki so travnik spoznavali s pomočjo e-gradiv, boljše ali slabše od znanja učencev, ki so travnik spoznavali v konkretnem okolju. Ugotavljamo, da o življenjskem prostoru (travniku) več vedo učenci, ki so ga spoznavali v naravnem okolju. E –gradiva so, glede na našo raziskavo, lahko le dober in učinkovit pripomoček za urjenje, ponavljanje in utrjevanje vsebin.
Keywords: Ključne besede: računalnik, e-gradiva, spoznavanje okolja, tretji razred, travnik
Published: 23.07.2015; Views: 1531; Downloads: 136
.pdf Full text (3,13 MB)

8.
Vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika
Mihaela Ročnik, 2010, undergraduate thesis

Keywords: gnojenje, gnojevka, pridelek, štirikosni travnik
Published: 10.07.2015; Views: 692; Downloads: 26
URL Link to full text

9.
10.
Bilanca dušika različno gnojenega štirikosnega travnika
Špela Pušnik Medved, 2011, undergraduate thesis

Keywords: bilanca, dušik, štirikosni travnik, gnojenje
Published: 10.07.2015; Views: 642; Downloads: 13
URL Link to full text

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica