| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko delo
Val Šenekar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Keywords: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
.pdf Full text (1,63 MB)

2.
Vpliv gnojenja z izrabljenim gobjim substratom na aktivnost talnih encimov v posameznih letnih časih : magistrsko delo
Ana Štuhec, 2024, master's thesis

Abstract: Izrabljen substrat za gobe (IGS) je stranski proizvod gojenja gob, ki sestoji iz raznovrstnih organskih materialov. Po nekaj sezonah rabe se substrat izčrpa in praviloma velja za odpadek, vendar sodobne raziskave nakazujejo številne koristne možnosti uporabe izrabljenega gobjega substrata. V projektni raziskavi se je IGS uporabljal kot organsko gnojilo na treh različnih lokacijah v ekološki, integrirani in biodinamični pridelavi paradižnika v rastlinjakih. V vsaki od pridelav se je v triplikatih testiralo gnojenje z SMS, standardno gnojenje (S), SMS+S in kontrola brez gnojenja. V sklopu magistrskega dela smo na obravnavanih lokacijah jemali vzorce zemlje v vseh letnih časih, v vzorcih pa smo analizirali aktivnost encimov N-acetil-glukozaminidaza (NAG), fosfataza (PHOS), beta-glukozidaza (β0GLU), arilsulfataza (ARS), ureaza (URE), arilamidaza (ARN), alkalna fosfataza (PAK) in kisla fosfataza (PAC) po standardu ISO 20130:2018- Kakovost tal - Merjenje encimske aktivnosti v vzorcih tal s kolorimetričnimi substrati na mikrotitrski plošči. Primerjali smo razlike v encimski aktivnosti med posameznimi letnimi časi ter med različnimi načini gnojenja. Rezultati so pokazali, da različni letni časi vplivajo na aktivnost encimov v tleh, medtem ko dodatek gobjega substrata kot gnojila ne povzroči nujno povišanja encimske aktivnosti.
Keywords: talni encimi, izrabljen gobji substrat, aktivnost, gnojenje, kmetijstvo
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 52; Downloads: 36
.pdf Full text (3,58 MB)

3.
Vpliv kompostiranega izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kakovost paradižnika (Solanum lycopersicum L.) v biodinamičnem načinu pridelave : diplomsko delo
Strahinja Jovanović, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Keywords: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Published in DKUM: 22.07.2024; Views: 141; Downloads: 26
.pdf Full text (2,66 MB)

4.
Vpliv elektrolizirane oksidativne vode na sprejem mineralnih hranil pri visečih in pokončnih pelargonijah : magistrsko delo
Anja Vozel, 2024, master's thesis

Abstract: Pelargonije (Pelargonium) so bogato cvetoče, živobarvne rastline, ki ob primerni negi cvetijo neprekinjeno od maja do prvih jesenskih zmrzali. Ena izmed alternativ za namakanje rastlin je uporaba elektrolizirane oksidativne vode (EOW). Namen raziskave je bil preučiti vpliv EOW in termina vzorčenja na vsebnost makro‒hranilnih (K, Ca in Mg) in mikro‒hranilnih elementov (Zn, Cu, Fe in Mn) v listih dveh sort pelargonij. V ta namen smo rastline zalivali z vodo (kontrola), 0,1 % in 0,2 % raztopino EOW in vzorčili 63 dni od sajenja potaknjencev ter po 5 tednih rasti. Minerale smo v raztopinah po kislinskem razklopu vzorcev določili z atomsko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo. Zalivanje z 0,1 % in 0,2 % EOW je pozitivno vplivalo na privzem K in Ca pri obeh sortah pelargonij. V drugem terminu vzorčenja smo pozitiven vpliv 0,2 % EOW zaznali tudi pri privzemu Cu pri obeh sortah in Zn pri pokončnih pelargonijah, medtem ko na privzem Mn EOW ni imela vpliva pri nobeni sorti pelargonij. Negativen vpliv obeh koncentracij EOW se je pokazal pri privzemu Fe pri obeh sortah pelargonij v drugem terminu vzorčenja in Mg v prvem terminu vzorčenja. EOW bi lahko bila dobra alternativa za zalivanje potaknjencev pelargonij, ki jih vzgajamo z namenom prodaje sadik na tržišču.
Keywords: pelargonije, hranila, elektrolizirana voda, substrat, korelacija
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 398; Downloads: 71
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Vpliv izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kemijske ter fizikalne lastnosti paradižnika v konvencionalnem sistemu pridelave : diplomsko delo
Mihael Korez, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Keywords: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 567; Downloads: 42
.pdf Full text (2,52 MB)

6.
Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije (muehlenbeckia complexa)
Barbara Ješovnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno ukoreninjenost.
Keywords: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin potikanja
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1097; Downloads: 125
.pdf Full text (2,81 MB)

7.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Keywords: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 23.04.2018; Views: 1080; Downloads: 88
.pdf Full text (1,13 MB)

8.
Razvoj modela sestave različnih rastlinskih substratov za proizvodnjo bioplina
Matjaž Ošlaj, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti). Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom. Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela. Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Keywords: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Published in DKUM: 12.01.2017; Views: 2477; Downloads: 232
.pdf Full text (3,67 MB)

9.
VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOV
Špela Jamnikar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Keywords: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 30.11.2016; Views: 1568; Downloads: 177
.pdf Full text (1018,93 KB)

10.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Keywords: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 1960; Downloads: 163
.pdf Full text (2,20 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica