1. IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELODAJALCA V JAVNEM SEKTORJUJanja Paripović, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi obravnavam izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, pri čemer je obravnava omejena na javne uslužbence, zaposlene pri neposrednih proračunskih porabnikih (torej v državnih organih in organih lokalnih skupnosti).
Namen raziskovanja je analiza oziroma razčlenitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, predvsem z upoštevanjem vidika, ali je subsidiarna uporaba ZDR-1 v celoti uporabljiva za javne uslužbence. V nalogi skušam ugotoviti, ali je mogoče (vse) razloge 110. člena ZDR-1 neposredno uporabiti tudi v javnem sektorju ali pa glede uporabe navedenih razlogov v javnem sektorju obstajajo določene posebnosti oziroma so ti razlogi uporabljivi zgolj smiselno ali pa sploh niso uporabljivi.
Po začetnem delu naloge, kjer so na kratko (za potrebe tega dela) orisana uslužbenska razmerja, zlasti iz vidika veljavne zakonske ureditve, so krajše predstavljeni načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju. V jedru naloge (t. j. poglavju o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca) so podrobneje, ob upoštevanju stališč različnih sodišč in sodne prakse, analizirani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določeni v 110. členu ZDR-1.
V nalogi sta izpostavljena in podrobneje obravnavana zlasti dva vidika izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prvi vidik je postopek pravnega varstva javnih uslužbencev ter možnost izenačitve le-tega s pravnim varstvom, ki velja za delavce v zasebnem sektorju. Drugi vidik pa je analiza razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, določenih v 110. členu ZDR-1, ki se subsidiarno uporabljajo tudi za javne uslužbence, ter možnost njihove uporabe za javne uslužbence. Navedenima vidikoma sta prilagojeni dve od treh tez magistrskega dela.
V primerjalnopravnem delu naloge obravnavam avstrijsko zakonodajo in njihov sistem javnih uslužbencev, s poudarkom na načinih izrednega prenehanja službenega razmerja zaposlenih v državnem javnem sektorju. Podrobneje so predstavljeni razlogi za izredno odpoved službenega razmerja avstrijskim državnim uradnikom in izvedena je primerjava le-teh z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi slovenskega delodajalca v javnem sektorju. V nalogi ugotavljam tudi, ali je nezadostno delovno uspešnost, ki je po avstrijski zakonodaji razlog za izredno odpoved s strani delodajalca, mogoče primerjati s katerim izmed razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca po ZJU, ali pa je takšna odpoved bolj primerljiva z razlogom nesposobnosti po 159. členu ZJU, ki je v slovenski zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu. Slednje predstavlja tretjo tezo magistrskega dela.
Keywords: izredna odpoved, pogodba o zaposlitvi, javni sektor, zasebni sektor, primerjava, javni uslužbenec, delavec, subsidiarna uporaba, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o delovnih razmerjih - 1 (ZDR-1), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), slovenska pravna ureditev, avstrijska pravna ureditev, Beamtendientrechtsgesetz (BDG)
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 8633; Downloads: 415
 Full text (1,02 MB) |
2. PRISILNA PRIVEDBA V UPRAVNEM (DAVČNEM) POSTOPKUGorazd Novak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Upravni postopkovni sistem v Sloveniji sestavljajo pravila splošnega upravnega postopka, ki so določena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter pravila posebnih upravnih postopkov, ki jih določajo nekateri zakoni na različnih upravnih področjih (npr. na davčnem področju Zakon o davčnem postopku). Če je predpisan posebni upravni postopek, organ ravna po določbah zakona, ki urejajo ta postopek, glede vprašanj, ki z njim niso urejena, pa dopolnilno uporablja pravila ZUP.
V navedeni diplomski nalogi je poudarek na posebnem upravnem postopku oz. davčnem postopku, ki je urejen predvsem z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP). V nalogi je podrobno obravnavan institut vabila, ki ga sicer ZDavP ne ureja, zato se dopolnilno uporabijo pravila ZUP. Institut vabila je eden od načinov občevanja med organi in strankami, kjer upravni organ (v tem primeru davčni organ) povabi stranko ali kakšnega drugega udeleženca v postopku, ki ga potrebuje za razjasnitev dejanskega stanja in ugotavljanja določenih dejstev. V primeru, ko se povabljeni ne odzove in svojega izostanka ne opraviči, upravni organ, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, izda sklep o prisilni privedbi in zaprosi Policijo, ki je edini organ v Sloveniji, ki izvaja in ima pooblastila v zakonu, da privede določeno osebo pred upravni (davčni) organ.
V diplomski nalogi sem ugotavljal, na katerih področjih izvajanja nalog davčne službe prihaja do prisilnih privedb oziroma kaj vse mora izpolniti upravni (davčni) organ, da lahko zaprosi policijo in katere so tiste meje sorazmernosti, da človekove pravice niso prekomerno prizadete. V teh okvirjih sem izdelal tudi raziskavo na Davčnem uradu Maribor, kjer sem pridobil podatke o prisilnih privedbah davčnih zavezancev v letu 2011 ter tako svoje hipoteze potrdil oziroma dokazal.
Keywords: upravni postopek, posebni upravni postopek, subsidiarna uporaba ZUP, davčni postopek, vročanje, občevanje, vabila, prisilna privedba, človekove pravice.
Published in DKUM: 01.08.2012; Views: 4104; Downloads: 756
Full text (660,60 KB) |
3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV IN POSTOPKI NJIHOVEGA URESNIČEVANJAUroš Kline, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava postopke, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, in postopke, v katerih študenti uveljavljajo varstvo svojih pravic. Besedilo je razdeljeno na tri tematske skope.
Prvi sklop obravnava pravni položaj univerze in študentov. Pri pravnem položaju univerze je obravnavan pravni status univerze in članic univerze (fakultet) v slovenskem pravnem redu, kjer je še posebej izpostavljena avtonomija univerze, položaj študentov pa diplomsko delo obravnava skozi njihove pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, podzakonski akti ter akti univerze.
Diplomska naloga se nadaljuje s pravnimi vprašanji pri uporabi procesnih pravil v postopkih odločanja o pravicah in dolžnostih študentov.
Do tukaj je namen diplomskega dela predvsem predstaviti položaj univerze in študentov v Sloveniji na splošno, za vse univerze in vse študente. V tretjem delu, kjer so obravnavani posamezni najpomembnejši (tudi najpogostejši) postopki, v katerih organi univerze odločajo o pravicah in dolžnostih študentov, so ti postopki obravnavani skozi akte Univerze v Mariboru. Predstavljeni so naslednji postopki: postopek vpisa na univerzo, izredna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, postopek pridobitve posebnega statusa študenta, postopek disciplinske odgovornosti študenta in postopek ugovora zoper oceno. Vsak tak postopek je razdeljen najprej na teoretičen del, v katerem je opredeljena pravna ureditev postopka, temu pa sledi praktičen primer iz prakse.
Namen in hkrati cilj diplomske naloge je torej podrobneje predstaviti status študenta Univerze v Mariboru, pravice in dolžnosti, ki mu jih ta status prinaša, ter postopke, v katerih se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih. Diplomsko delo je namenjeno bralcem, ki jih obravnavana tematika zanima, še posebej pa študentom, ki so postali udeleženci postopkov, v katerih organi Univerze v Mariboru odločajo o njihovih pravica in dolžnostih.
Keywords: avtonomija univerze, pravni status univerze, smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku, vpis na univerzo, izjemna odobritev vpisa v višji letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta, študent s posebnim statusom, disciplinski postopek, ugovor zoper oceno
Published in DKUM: 12.04.2012; Views: 3304; Downloads: 328
Full text (870,11 KB) |
4. |
