Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

UPNIKOVI RAZLOGI ZA PRITOŽBO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Aleš Batinič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je dobro poznati vsaj osnove izvršilnega postopka, saj glede na plačilno nedisciplino v državi, obstaja velika verjetnost, da se z njim srečamo. V literaturi je veliko napisanega glede položaja dolžnika v izvršbi in ugovornih razlogov, ki jih ima dolžnik, bolj malo pa se govori o pritožbenih razlogih upnika, saj so le-ti ostali nespremenjeni od samega sprejema Zakona o pravdnem postopku. V praksi je za gospodarske subjekte zelo pomembna vloga upnika v izvršbi, zato so v diplomski nalogi prvotno predstavljene relevantne spremembe ZIZ, ki bralcu omogočajo hiter pregled sprememb, ki so se v izvršilnem postopku zgodile v zadnjih letih. Nadalje so predstavljena pravna sredstva v izvršilnem postopku, med katera spada tudi pritožba upnika. V poglavju o pravnih sredstvih je predstavljen ugovor dolžnika in ugovor tretjega, saj je smiselno, da upnik pozna pravice nasprotne stranke (oz. tretjega), ker le tako lahko optimalno izkoristi možnosti, ki mu jih ponuja zakon. V zadnjem delu diplomske naloge pa so predstavljeni pritožbeni razlogi upnika, kjer je opisan vsak posamezni pritožbeni razlog, poleg tega pa so povzete tudi odločbe sodišča, ki so se navezovale na posamezni pritožbeni razlog, kar bralcu omogoča lažje razumevanje same implementacije pritožbenega razloga v izvršilni postopek (pritožbeni razlogi so namreč navedeni v ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja subsidiarno). Na koncu so predstavljeni še pritožbeni razlogi na Hrvaškem, saj z vstopom Hrvaške v EU obstaja verjetnost, da se bo gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav povečalo, pri tem pa bo skoraj neizbežno, da subjekti iz Slovenije poznajo tudi izvršilni postopek na Hrvaškem. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, da se pritožbeni razlogi upnika sicer res niso spreminjali, se pa je spreminjal položaj dolžnika, kar je posledično pomenilo, da so se spreminjale tudi možnosti za vlaganje (utemeljene) pritožbe upnika.
Keywords: izvršilni postopek, spremembe ZIZ, pravna sredstva v izvršbi, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, subsidiarna raba ZPP, pritožba upnika, pritožbeni razlogi
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 2343; Downloads: 259
Full text (823,85 KB)

Subsidiarna in smiselna uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih pri uveljavljanju pravic in dolžnosti študentov pri nas in ureditev v izbranih evropskih državah
Blanka Fras, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavano ključno vprašanje, ali gre za prekoračitev avtonomije slovenskih univerz pri sprejemanju in uporabi internih procesnih predpisov in posledično, v katerih postopkih pri uveljavljanju pravic in dolžnosti študentov se Zakon o splošnem upravnem (ZUP) postopku uporablja subsidiarno ali le smiselno. Pravica do izobraževanja je ustavna pravica, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, pri čemer mora biti upoštevano načelo enakosti pred zakonom. Univerze so avtonomne na podlagi Ustave Republike Slovenije, poudarek v tem prispevku pa je na avtonomiji v smislu samostojnosti pri sprejemanju predpisov ter na stopnji avtonomije univerz, saj le-te zaradi nujnosti upoštevanja ostalih ustavno zagotovljenih pravic ne morejo imeti popolne avtonomije. Avtonomija je prednost, a tudi slabost v smislu, da je potrebno posamezna področja še posebej skrbno urediti z internimi predpisi, ki niso v nasprotju z nadrejenimi zakonskimi predpisi in ustavo. Na splošno velja, da je upravni postopek sistem procesnih pravil, po katerih ravnajo upravni in drugi organi (tudi univerze kot izvajalci javnih služb), kadar odločajo v upravnih zadevah o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Splošna pravila upravnega postopka na vseh upravnih področjih v vseh upravnih zadevah ureja ZUP. V kolikor zaradi posebnosti nekega upravnega področja splošna pravila ZUP ne ustrezajo ali niso zadostna, se lahko posamezno postopkovno vprašanje ali več posebnih pravil upravnega postopka uredijo drugače ali na novo s posebnim zakonom, ZUP pa se uporablja podrejeno oziroma dopolnilno. ZUP se uporablja tudi v drugih javnopravnih, torej »neupravnih« zadevah, a v teh primerih le smiselno. Sem sodijo postopki v zvezi z uveljavljanjem večine pravic in dolžnosti študentov, kot jih opredeljujejo Zakon o visokem šolstvu (ZVis) in interni akti univerz, pri čemer pa sledi obveza univerz in drugih izobraževalnih institucij, da ravnajo po ZUP (ravnanje z nepopolno vlogo, obrazložitev odločitve ipd.). Vendarle pa so na visokošolskem področju odstopanja nujna, potrebna in upravičena. ZVis kot posebni zakon na področju visokega šolstva ne vsebuje postopkovnih določb glede uveljavljanja pravic in dolžnosti študentov, ampak posamezne postopke, razen prijavno-sprejemnega postopka ter vpisnega postopka, prepušča avtonomnemu urejanju univerz. Pri vpisu na fakultete je sicer določeno, da univerze oz. fakultete avtonomno določijo pogoje za vpis, sam postopek pa je določen na nacionalni ravni s pravilnikom pristojnega ministra, moral pa bi biti urejen z zakonom kot »lex specialis« v odnosu do ZUP (»lex generalis«).
Keywords: avtonomija univerze, posebni upravni postopki, subsidiarna raba ZUP, smiselna raba ZUP, interni akti univerz, pravice in dolžnosti študentov, izhodišča za procesni zakon, pravni predpisi v visokem šolstvu.
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 5113; Downloads: 720
Full text (1,55 MB)

Search done in 0.07 sec.