| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izolacija aktivnih komponent iz semen chia z uporabo različnih tehnik ekstrakcije
Polona Palčnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Superkritična ekstrakcija zaradi mnogih pozitivnih lastnosti nadomešča druge ekstrakcijske metode v prehrambeni, kozmetični, farmacevstki in kemijski industriji ter v industriji pijač. V zadnjem času se prehrambena industrija močno nagiba k uporabi tako imenovanih superživil oz. super hrane. Mednje spadajo tudi chia semena, saj so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobami. V diplomskem delu smo izvedli ekstrakcijo maščobnih kislin iz belih chia semen. Kot alternativo ekstrakciji z organskimi topili, ki dajo produkt, obremenjen s topilom in so posledično potrebni nadaljnji postopki odstranjevanja topila iz produkta, smo uporabili ekstrakcijo s sub- in superkritičnimi fluidi. Najprej smo izvedli ekstrakcijo olj iz semen s heksanom. Uporabili smo metodo ekstrakcije po Soxhletu. Sledila je subkritična ekstrakcija s propanom. Spremljali smo izkoristek ekstrakcij in ugotovili, da smo najvišjega dosegli pri subkritični ekstrakciji, pri pogojih P = 300 bar in T = 60°C. Izkoristek ekstrakcije po Soxhletu pa je bil primerljiv. Analizo antioksidativne učinkovitosti smo izvedli z radikalsko metodo DPPH*, za določevanje esencialnih maščobnih kislin smo uporabili plinsko kromatografijo. Ugotovili smo, da oljni ekstrakti iz semen chie nimajo visokega antioksidativnega potenciala, vsebujejo pa visok delež esencialnih maščobnih kislin. Na vsebnost maščobnih kislin v ekstraktu vplivajo sprememba tlaka in temperature ter polarnost topila. Nepolarnost propana in heksana je na ekstrakte vplivala tako, da so vsebovali visok delež maščobnih kislin, antioksidativen potencial pa je bil nizek.
Keywords: subkritična ekstrakcija, propan, heksan, maščobne kisline, chia semena
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1778; Downloads: 161
.pdf Full text (3,20 MB)

2.
Separacija aktivnih komponent iz lupin kakavovca
Kaja Glavač, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pri industrijskih procesih pridobivanja kakava nastaja 80 % odpadnih snovi, kar predstavlja za okolje precejšnjo obremenitev. Zato so se strokovnjaki v zadnjem času začeli ukvarjati s tem odpadnim materialom in v njem iskati uporabne komponente, ki bi se jih dalo ekstrahirati, da bi tako zmanjšali obseg odpadnega materiala. Namen diplomskega dela je bil z različnimi ekstrakcijskimi metodami separirati komponente iz lupin semen kakavovca. Izvedli smo klasično ekstrakcijo z različnimi topili, ekstrakcijo s superkritičnim CO2 in ekstrakcijo s subkritično vodo (SWE). Maksimalen delež ekstrakta smo dobili s SWE pri 170 °C (ostanek po CO2 ekstrakciji 60 °C in 300 bar), in sicer 57,16 %. Z metodo HPLC smo identificirali in kvantificirali aktivne komponente (totalni fenoli – maksimalna vsebnost 138,21 mg/g, totalni proantocianidini – maksimalna vsebnost 6,46 mg/g), sladkorje in njihove derivate, okarakterizirali antioksidativnost ekstraktov. Sladkorji, ki smo jih zaznali, so bili manoza, glukoza, ksiloza, arabinoza, ramoza, fukoza in njihovi degradirani produkti:5-HVL, furfural, levulinska, mlečna in mravljična kislina. Antioksidativna aktivnost vseh vzorcev je bila visoka, nad 50 %. Ekstrakt pridobljen s subkritično vodo iz začetnega materiala, je imel antioksidativnost kar 84,27 %. S subkritično vodo smo pridobili različne koncentracije komponent teobromina, kofeina, teofilina, epikatehina, katehina. Največ je bilo zaznanega teobromina (5,43 %) in epikatehina (1,36%). Z metodo GC smo določevali vsebnost maščobnih kislin, kot so palmitinska, palmitoleinska, stearinska, oleinska in linolna kislina. Ekstrakti so vsebovali največ oleinske in palmitinske kisline.
Keywords: lupina kakavovca, superkritična ekstrakcija s CO2, subkritična ekstrakcija z vodo, aktivne komponente, antioksidativnost
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1628; Downloads: 186
.pdf Full text (3,07 MB)
This document has many files! More...

3.
HIDROTERMIČNA DEGRADACIJA EKSTRAKTA ČEBULE – VPLIV KONCENTRACIJE
Nina Tratnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen tega diplomskega dela je bil izvesti hidrolizo ekstrakta čebulnih olupkov s pomočjo reaktivne subkritične vode. Čebulni ekstrakt je kompleksen matriks različnih spojin, predvsem kvercetina ter tudi različnih ogljikovih hidratov in proantocianidinov. Kvercetin v naravi običajno ni prisoten v svoji prosti obliki, ampak je najpogosteje vezan s sladkorji v t. i. glikozide. Koncentracija raztopine oziroma razmerje material : voda je procesni parameter, ki je pri mnogih študijah razgradnje s subkritično vodo pogosto ignoriran. Zato je bil cilj diplomskega dela preučiti vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta čebule na nastanek prostega aglikona. Temperaturo in tlak smo pri tem vzdrževali konstantna (200 °C, 200 bar). Preučili smo tudi vpliv koncentracije vodne raztopine ekstrakta na nastanek drugih, predvsem razgradnih produktov kvercetina. V prvem delu smo izvedli ekstrakcijo čebulnih olupkov s konvencionalnim ekstrakcijskim postopkom. Ekstrakt smo v drugem delu uporabili za hidrotermične poskuse razgradnje v laboratorijskem visokotlačnem visokotemperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode in v prisotnosti plina CO2 za vzdrževanje tlaka v reaktorju. Dobljene vzorce smo analizirali z metodo HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) na sistemu Agilent 1100. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je kinetika razgradnje kvercetina neodvisna od koncentracije.
Keywords: subkritična voda, hidrotermična degradacija, kvercetin, konvencionalna ekstrakcija, HPLC
Published in DKUM: 30.03.2017; Views: 1632; Downloads: 127
.pdf Full text (2,12 MB)

4.
SOČASNA EKSTRAKCIJA OLJA IN VODOTOPNIH KOMPONENT IZ SONČNIČNIH SEMEN S SUBKRITIČNO VODO
Polona Amon, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je izvesti ekstrakcijo sončničnih semen z uporabo subkritične vode, ki velja za alternativno in okolju prijazno metodo za sočasno pridobitev olja in vodotopne faze. Prikazana je študija, kako različni parametri ̶ temperatura, tlak, čas in izbrana atmosfera za vzpostavitev tlaka v ekstraktorju vplivajo na izkoristek ekstrakcije obeh faz in vsebnost različnih produktov. Osredotočili smo se na kvalifikacijo in kvantifikacijo produktov hidrotermične degradacije, ki zajemajo olje in vodotopne ekstrakte pri teh pogojih. V oljih smo določili količino totalnih prostih maščobnih kislin s plinsko kromatografijo ter antioksidativnost le-teh s Photochem® metodo ter rezultate primerjali z oljem pridobljenim s konvencionalno Soxhlet metodo, pri čemer se je uporabil n-heksan kot topilo. Vodotopni fazi smo spektrofotometrično določili totalne amino kisline in amine, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Izvedli smo tudi HPLC analizo za vsebnost klorogenske in kavne kisline ter 5-hidroksimetil furfurala. Rezultati kažejo, da temperatura in čas vplivata na količino in sestavo ekstrakta. Največjo količino olja smo dobili pri temperaturi 190 °C pri ekstrakcijskem času 30 min in uporabljeni atmosferi CO2 za vzpostavitev tlaka v sistemu, ki je znašal 100 bar. Za isti izkoristek smo s konvencionalno metodo potrebovali 2 h, vendar je ekstrakcijski izkoristek na koncu bil bistveno višji. Ugotovili smo, da se vsebnost totalnih maščobnih kislin v olju s povečanjem temperature povečuje, predvsem je to razvidno pri najvišji temperaturi, namreč 240 °C. Prav tako, s povišanjem temperature raste tudi antioksidativna aktivnost olj, ki so dosegla izredno visoke vrednosti v primerjavi z oljem pridobljenim s Soxhletovo metodo. Največja količina vodotopnega ekstrakta je bila pridobljena pri temperaturi 190 °C in ekstrakcijskem času 30 min. Rezultati kažejo visoko količino produktov hidrotermične degradacije. S povečanjem temperature smo zaznali nižje vrednosti antioksidativne aktivnosti vodotopnega ekstrakta.
Keywords: Sončnično olje, subkritična voda, ekstrakcija, hidrotermična degradacija, antioksidativnost.
Published in DKUM: 21.10.2015; Views: 1679; Downloads: 158
.pdf Full text (2,58 MB)

5.
SEMIKONTINUIRNI PROCES PRIDOBIVANJA ORGANSKIH PRODUKTOV IZ MACESNOVE BIOMASE S SUBKRITIČNO VODO
Blaž Košiček, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil izvesti semikontinuirni proces ekstrakcije lesne biomase s subkritično vodo (SubCW). Poleg same ekstrakcije je pri našem procesu prisotna tudi hidrotermična degradacija lesne biomase v prisotnosti subkritične vode, pri čemer nastajajo različni produkti. Ekstrahirali smo svežo macesnovo skorjo, saj študije kažejo, da macesnov les vsebuje v vodi topne substance, fenolne spojine, ki imajo visoko dodano vrednost in antioksidativne lastnosti. Preučevali smo kako različni procesni parametri – temperatura, pretok, dodatek modifikatorja (etanol) vplivajo na vrsto in količino produktov ekstrakcije in preučevali pojav hidrotermične degradacije macesnove biomase. Ekstraktom smo določili vsebnost totalnih fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost (DPPH metoda). Spremljali smo spreminjanje kumulativne mase fenolov in kumulativne mase suhega ekstrakta s časom. Izvedli smo HPLC analizo za nekatere fenolne spojine in izračunali izkoristke ekstrakcij. Rezultati kažejo, da temperatura vpliva na količino ekstrakta. Vsebnost totalnih fenolnih spojin je bila najvišja v ekstraktih pridobljenih z vodo, ki smo ji dodali 5 vol. % etanola pri temperaturi 300 °C. Z višanjem pretoka se viša količina ekstrakta, kar pa ne moremo trditi tudi za vsebnost totalnih fenolnih spojin. Ekstrakti imajo izjemno visoko antioksidativno aktivnost. HPLC analiza kaže, da ekstrakti vsebujejo največ 5-hidroksimetilfurfurala in 2,3-dihidroksi benzojske kisline, v primeru ekstraktov pridobljenih z vodnim medijem z dodanim 10 vol. % etanola, je poleg teh dveh komponent prisotne tudi dosti 3,5-dihidroksi benzojske kisline. Modelirali smo snovni prenos totalnih fenolnih spojin iz trdne v tekočo fazo in z difuzijskimi koeficienti pokazali, da je snovni prenos totalnih fenolnih spojin v prvi stopnji mnogo hitrejši od snovnega prenosa v drugi stopnji ekstrakcijskega procesa.
Keywords: macesen, ekstrakcija, subkritična voda, hidrotermična degradacija, fenolne spojine
Published in DKUM: 20.02.2015; Views: 3686; Downloads: 180
.pdf Full text (3,44 MB)

6.
SEPARACIJA IN ANALIZA TRIGLICERIDOV IZ RAZLIČNIH SEMEN
Klara Bigec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil z različnimi ekstrakcijskimi postopki iz štirih vrst semen (sončnično, laneno, sezamovo in konopljino seme) pridobiti olja ter določiti vsebnost trigliceridov (TG) in njihove antioksidativne aktivnosti. Ekstrakcijo olj smo izvedli s štirimi različnimi ekstrakcijskimi postopki, in sicer konvencionalno z mešanjem v topilu in na Soxhlet aparatu, kjer smo kot topilo uporabili heksan ter s semikontinuirano superkritično ekstrakcijsko napravo, kjer smo kot topilo uporabili ogljikov dioksid in propan. Ekstrakcije s superkritičnim fluidom CO2 in subkritičnim fluidom propanom smo izvedli pri dveh temperaturah: 40 ºC in 60 ºC, ter tlaku 300 bar. Za posamezno seme smo določili, katera ekstrakcijska metoda prinaša največji ekstrakcijski izkoristek olja. Vsebnost TG v ekstrahiranih oljih smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) –ELSD, antioksidativno kapaciteto za olje topne vzorce pa smo določili s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo največji ekstrakcijski izkoristek olja sončničnega semena (50-55 ut. %). Glede na izkoristke si nato sledijo sezamovo seme (45-50 ut. %), laneno seme (30-40 ut. %) in konopljino seme (25-30 ut. %). Ekstrahirana olja vsebujejo po večini nenasičene trigliceride. Sončnično in sezamovo olje vsebuje gliceril dilinoleat – oleat (LLO), gliceril trilinoleat (LLL), gliceril trioleat (OOO) in gliceril linoleat – dioleat (LOO), torej trigliceride, ki vsebujejo linolno in oleinsko kislino. V konopljinem olju se nahajajo naslednji trigliceridi: gliceril trilinoleat (LLL), gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn) in gliceril dilinoleat – oleat (LLO). Ti trigliceridi vsebujejo največ linolne kisline. Največji delež TG v lanenem olju predstavljata gliceril trilinolenat (LnLnLn) in gliceril oleat – dilinolenat (OLnLn). Prevladuje torej linolenska kislina. Olja iz teh semen imajo dobre antioksidativne aktivnosti, kar nakazuje na njihovo visoko vsebnost oljetopnih antioksidantov.
Keywords: semena, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, subkritična ekstrakcija, olja, trigliceridi, antioksidativna aktivnost
Published in DKUM: 11.09.2014; Views: 2492; Downloads: 274
.pdf Full text (3,00 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica