| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Preverjanje učinkovitosti pozitivno psihološke intervencije za izboljšanje psihičnega blagostanja učencev : magistrsko delo
Mišel Matjašič, 2024, master's thesis

Abstract: Vedno več podatkov nakazuje porast psiholoških stisk pri otrocih in mladostnikih, hkrati neobetavno sliko opazimo tudi na področju zadovoljstva z življenjem. Iz tega razloga se zdi smiselno preventivno razvijati in krepiti veščine, značaj in notranje blagostanje, saj to otrokom in mladostnikom ne bo pomagalo samo pri spopadanju s težavami, temveč tudi pomagalo živeti polno in zadovoljno življenje. Orodje, ki se pogosto uporablja za namensko spodbujanje psihičnega blagostanja, so pozitivno psihološke intervencije. V magistrskem delu smo proučili učinkovitost sedem tednov trajajoče pozitivno psihološke intervencije, ki smo jo zasnovali in implementirali z namenom krepitve psihičnega blagostanja mladostnikov. Končni vzorec zajema 74 učencev osnovne šole, starih med 11 in 14 let (M = 12,03; SD = 0,79). Udeleženci so pred in po intervenciji izpolnili vprašalnike, s katerimi smo merili komponente subjektivnega emocionalnega blagostanja. Raziskali smo tudi njihovo doživljanje in vrednotenje programa. V programu sodelujoči udeleženci so poročali o višjem zadovoljstvu s prijatelji in šolo, hkrati pa o nižjem negativnem afektu v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine. Medtem sprememb v splošnem življenjskem zadovoljstvu in pozitivnem afektu nismo prepoznali. Naše ugotovitve nakazujejo obetajoče posledice pozitivno psiholoških intervencij v šolskem okolju, obenem pa nudijo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: pozitivna psihologija, pozitivna edukacija, subjektivno blagostanje mladostnikov, pozitivno psihološke intervencije
Published in DKUM: 14.03.2025; Views: 0; Downloads: 9
.pdf Full text (850,45 KB)

2.
Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne Evrope
Tina Cupar, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Keywords: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 8
.pdf Full text (2,69 MB)

3.
Dejavniki učnega zavlačevanja pri srednješolcih
Katja Jeseničnik, 2021, master's thesis

Abstract: Osrednji konstrukt raziskave predstavlja učno zavlačevanje, ki je v slovenskem srednješolskem okolju redko preučevan pojav. Učno zavlačevanje, ki za posameznika prinaša neugodne posledice, smo teoretično razmejili od odlašanja ter preverili njegovo izraženost glede na spol, izobraževalni program, status nadarjenega in učno uspešnost. Preučili smo, v kolikšni meri je odlašanje izraženo glede na učno uspešnost, ter kako se povezuje s konstruktom splošnega zadovoljstva z življenjem. Preverili smo povezanost učnega zavlačevanja z merami subjektivnega blagostanja, učnega samooviranja, učne samopodobe in racionalnih učnih prepričanj. V raziskavi je sodelovalo 279 dijakov treh srednjih šol s štiriletnim programom izobraževanja. Merski pripomoček je vseboval sedem različnih lestvic in vprašalnikov, ki so jih dijaki izpolnili na način papir-svinčnik. Rezultati so pokazali, da dijakinje v primerjavi z dijaki ob učnem zavlačevanju doživljajo več neugodja. Učno bolj uspešni dijaki so v primerjavi z manj uspešnimi pri sebi zaznavali manj učnega zavlačevanja, v večji meri so preferirali časovni pritisk in upoštevali dogovorjene roke. Omenjeni dimenziji odlašanja – preferenca časovnega pritiska in upoštevanje rokov – sta se pozitivno povezovali s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Učno zavlačevanje se je negativno povezovalo s splošnim zadovoljstvom z življenjem, pozitivnim afektom, učno samopodobo in racionalnimi učnimi prepričanji, pozitivno pa z negativnim afektom in učnim samooviranjem. K napovedovanju pojava učnega zavlačevanja je najmočneje prispevalo učno samooviranje, sledili pa so mu negativni afekt, pozitivni afekt ter učna samopodoba.
Keywords: učno zavlačevanje, odlašanje, subjektivno blagostanje, učno samooviranje, učna samopodoba
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 981; Downloads: 110
.pdf Full text (1,44 MB)

4.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Keywords: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1354; Downloads: 249
.pdf Full text (1,35 MB)

5.
Povezanost med uporabo Instagrama, samopredstavitvijo in subjektivnim blagostanjem
Anja Korade, 2019, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih so družbena omrežja postala sestavni del sveta in danes igrajo vitalno vlogo v vsakdanjem življenju posameznika. V magistrski nalogi smo se osredotočili na to, kako se uporaba Instagrama povezuje s (spletno) samopredstavitvijo in subjektivnim blagostanjem. V tem kontekstu smo se osredotočili na proces socialne primerjave. V raziskavi je sodelovalo 286 uporabnikov Instagrama povprečne starosti 26 let. Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje pripomočke: Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (Facebook Intensity Scale – FBIS), Vprašalnik tipa uporabe Instagrama, Vprašalnik samopredstavitve na Facebooku (Self presentation on Facebook questionnaire – SPFBQ), Vprašalnik socialne primerjave na Facebooku (Facebook Social Comparison Scale), Vprašalnik socialne primerjave navzgor in navzdol glede na fizični izgled (Upward and Downward Appearance Comparison Scales) ter Lestvico zadovoljstva z življenjem (Satisfaction With Life Scale – SWLS). Instrumente smo prilagodili za kontekst Instagrama. Glede na obstoječe raziskave in pričakovane trende smo predpostavili, da se tako aktivna kot tudi intenzivna uporaba Instagrama pozitivno povezujeta s samopredstavitvijo ter da se pasivna uporaba Instagrama negativno povezuje s subjektivnim blagostanjem uporabnika. Predpostavili smo tudi, da je povezava med socialnimi primerjavami šibkejša pri uporabnikih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Rezultati so pokazali, da se aktivna, pasivna in intenzivna uporaba statistično pomembno pozitivno povezujejo s samopredstavitvijo ter da posamezniki, ki manj intenzivno uporabljajo Instagram, tudi manj pogosto uporabljajo socialno primerjavo navzdol in podobno razliko smo našli pri dimenziji socialne primerjave navzgor. Pogostost socialne primerjave se s samopredstavitvijo povezuje statistično pomembno in pozitivno. Ugotovili smo tudi, da večja intenzivnost uporabe Instagrama napoveduje pogostejšo uporabo socialnih primerjav navzgor, nasprotno pa višje zadovoljstvo z življenjem napoveduje redkejšo uporabo socialnih primerjav navzgor. Rezultati večinoma niso pokazali pričakovanih trendov. Izkazalo se je, da se aktivna in pasivna uporaba statistično pomembno ne povezujeta z zadovoljstvom z življenjem kot mero subjektivnega blagostanja. Prav tako ni statistično pomembnih povezav med številom sledilcev in zadovoljstvom z življenjem.
Keywords: uporaba Instagrama, samopredstavitev, socialna primerjava, subjektivno blagostanje
Published in DKUM: 16.10.2019; Views: 1325; Downloads: 248
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjem
Karin Valentan, 2019, master's thesis

Abstract: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno. Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba. Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize. Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Keywords: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Published in DKUM: 11.03.2019; Views: 1981; Downloads: 231
.pdf Full text (1,44 MB)

7.
Povezava med kakovostjo partnerskega odnosa in občutkom kompetentnosti za opravljanje starševske vloge med nosečimi pari ter mediatorska vloga razpoloženja
Renata Javornik, 2018, master's thesis

Abstract: Postati starš oziroma razširitev družine z vstopom novega otroka predstavlja pomemben življenjski dogodek, ki ne vključuje le nosečnice, temveč tudi partnerja in preostalo družino, v kolikor jo le ta ima. Zelo veliko vlogo pa v tem času igra tudi odnos med partnerjema, saj ravno kvaliteta odnosa v veliki meri določa občutek pripravljenosti na starševstvo ter vpliva na posameznikovo blagostanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom kompetentnosti med pari v času nosečnosti ter obenem tudi vloga razpoloženja v omenjenem odnosu. V raziskavo je bilo vključenih 172 udeležencev, od tega 138 žensk (80,2 %) in 34 moških (19,8 %), starih med 19 in 40 let. Povprečna starost udeležencev je znašala 27,98 let. V povprečju so bile udeleženke oziroma partnerke udeležencev v 6. mesecu nosečnosti, za kar 72,1 % pa je bila to prva nosečnost. Rezultati so pokazali, da med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti obstaja zmerna pozitivna povezava ter da je kakovost odnosa pozitiven napovednik občutka starševske kompetentnosti. V sklopu preverjanja mediatorskega vpliva razpoloženja na odnos med kakovostjo odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti smo ugotovili, da razpoloženje v tem primeru ni mediator med omenjenim odnosom niti moderator omenjenega odnosa. Na podlagi rezultatov multiple regresije smo ugotovili, da posamezniki kakovost partnerskega odnosa zaznavajo kot napovedovalca depresivnih občutkov ter subjektivnega blagostanja, prav tako pa subjektivno blagostanje zaznavajo kot pomembno pri napovedovanju občutka starševske kompetentnosti v času nosečnosti. Dodatno so rezultati pokazali, da se nosečnice v primerjavi z moškimi počutijo bolj kompetentne za opravljanje starševske vloge, da moški partnerski odnos doživljajo bolj kvaliteten v primerjavi z ženskami ter, kar je skladno s pričakovanji, da ženske doživljajo več depresivnih občutenj kot moški. Pomembna je tudi ugotovitev, ki nakazuje na razlike v sicer dobrem sprejemanju nosečnosti in sicer, da prihaja do razlik v kakovosti partnerskega odnosa med dobrim in zelo dobrim sprejemanjem nosečnosti ter, da so lahko depresivni občutki pomemben dejavnik tveganja za nosečnice ter njihove partnerje.
Keywords: kakovost partnerskega odnosa, občutek kompetentnosti za opravljanje starševske vloge, razpoloženje, subjektivno blagostanje, depresivni občutki, podpora
Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 1541; Downloads: 260
.pdf Full text (1,29 MB)

8.
Učinek delavnic čuječnosti na psihično blagostanje oseb v pozni odraslosti
Patricija Kramaršek, 2018, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih v psihološki literaturi zasledimo vse več študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij čuječnosti. Prevladujejo predvsem takšne, ki nakazujejo učinke omenjenih intervencij na zmanjšanje ravni depresivnosti, stresa in anksioznosti. Študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij na subjektivno blagostanje, je manj, njihovi rezultati pa so nekonsistentni. Večina raziskav je izvedenih na kliničnih vzorcih, od katerih je le manjše število izvedenih na vzorcu oseb v pozni odraslosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti učinke delavnic čuječnosti na spretnosti čuječnosti oseb v pozni odraslosti. Prav tako smo želeli preveriti učinke delavnic čuječnosti na posamezne spremenljivke psihičnega blagostanja – depresivnost, stres, anksioznost in subjektivno blagostanje. Naš končni vzorec je sestavljalo 24 udeležencev iz dveh domov za upokojence, s povprečno starostjo 79 let. Udeleženci so bili razdeljeni v eksperimentalno (N = 12) in kontrolno skupino (N = 12). Eksperimentalna skupina je bila deležna 7-tedenskih delavnic čuječnosti, medtem ko za kontrolno skupino ni bila predvidena nobena posebna aktivnost. Vsi udeleženci so teden pred pričetkom delavnic eksperimentalne skupine in teden po koncu, rešili predviden sklop vprašalnikov. Rezultati ANOVE za mešan načrt so pokazali statistično pomembno interakcijo čas x skupina za depresivnost, stres, anksioznost in čuječnost. Na osnovi tega smo potrdili učinke delavnic na merjene spremenljivke psihičnega blagostanja. Omenjenega nismo potrdili za subjektivno blagostanje, kjer pri negativnem afektu emocij in zadovoljstvu z življenjem, ni prišlo do statistično pomembne interakcije čas x skupina. Kljub določenim pomanjkljivostim (pasivna kontrolna skupina, majhen vzorec udeležencev), naša študija predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje učinkov intervencij na vzorcu zdravih starostnikov.
Keywords: Delavnice čuječnosti, psihično blagostanje, depresivnost, stres, anksioznost, subjektivno blagostanje, starostniki.
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1275; Downloads: 259
.pdf Full text (890,79 KB)

9.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1372; Downloads: 194
.pdf Full text (1,01 MB)

10.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, master's thesis

Abstract: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Keywords: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Published in DKUM: 03.02.2017; Views: 2342; Downloads: 284
.pdf Full text (2,16 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica