| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Rast in razvoj rička, maka in oljnih buč ter barvilnega rumenika na dveh lokacijah v Prekmurju
Ana Rožman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2009 je bil na posestvu Skupine Panvita v Rakičanu opravljen poskus z makom, navadnim ričkom in barvilnim rumenikom ter oljnimi bučami. Namen poskusa je bil preveriti vpliv srednje težkih in lahkih tal z različno izraženim vplivom suše na rast in pridelek oljnic. Zasnovan je bil v naključnem bloku v štirih ponovitvah na srednje težkih in lahkih tleh. Vrednotili smo morfološke lastnosti (višino in maso rastlin), pridelek in parametre fotosinteze oljnic. Na podlagi rezultatov sklepamo, da imata tip tal in kultivar navadnega rička signifikanten vpliv na višino rastlin. Na lahkih tleh se tvori večja masa rička kot na srednje težkih; interakcija kultivarja in tipa tal ima signifikanten vpliv na število stranskih vej. Kultivar maka signifikantno vpliva na višino rastline. Lažja tla dajo v primerjavi s srednje težkimi tlemi večje število plodov in večjo maso ter višji pridelek semena buč. Kultivar ima signifikanten vpliv na število propadlih buč. Izbrani sortiment barvilnega rumenika je neprimeren za pridelavo v Sloveniji. Tip tal in kultivar nimata signifikantnega vpliva na fotosintetsko aktivnost oljnic.
Keywords: oljnice, rast, pridelek, klimatske zahteve, tla, suša
Published: 13.10.2011; Views: 1802; Downloads: 214
.pdf Full text (742,43 KB)

3.
EKOFIZIOLOŠKI ODZIVI VRSTE TRADESCANTIA FLUMINENSIS NA SUŠO IN POMANJKANJE SVETLOBE
Lea Šerbinek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu te diplomske naloge smo izvajali eksperimente na vrsti tradeskancija (Tradescantia fluminensis) v laboratorijih oddelka za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Eksperimentalno delo je potekalo od začetka marca do začetka aprila v letu 2012. Omenjeno vrsto smo izpostavili dvema stresnima dejavnikoma, suši in pomanjkanju svetlobe. V ta namen smo uporabili 4 vzorce za en stresni dejavnik in 4 za drugega ter ob tem uporabili še dva kontrolna vzorca. Skupaj smo tako imeli 10 vzorcev. Meritve, ki smo jih opravljali 30 dni, so zajemale fluorescenco zelenega barvila, ki smo jo merili z merilcem fluorescence klorofila Handy PEA (Hansatech), vsebnost zelenega barvila v listih, izmerjenih s pomočjo merilca vsebnosti klorofila SPAD – 502 (Minolta), odstotek vlage v tleh, pridobljenih z napravo za merjenje vlage HH2 (Delta – T). Merili smo prav tako dolžino poganjka, dolžino zadnjega internodija ter maksimalno širino in dolžino lista, na katerem smo opravljali meritve fluorescence. Tekom eksperimenta smo šteli tudi liste: vse liste na rastlini, zelene zdrave liste, liste s suhim robom in suho konico ter suhe liste. Na začetku izvajanja eksperimentov smo izmerili še svetlobne pogoje, v katerih smo imeli vzorce, ter temperaturo prostora. Bistvo oz. sklep eksperimentalnega dela je, da se je Tradescantia fluminensis odzivala na stresne dejavnike (pomanjkanje vode in svetlobe) ter tako izrazila fiziološke in morfološke spremembe. Naši rezultati so pokazali različne odgovore T. fluminensis na oba stresorja. Sušo tolerira bolje od teme. Prvi pridobljeni odgovor je bila fluorescenca klorofila, nato vrednosti SPAD in na koncu še morfometrične značilnosti. Rastline v suši so bile manjše z manjšimi listi, večjim številom poškodovanih listov in nižjimi vrednostmi SPAD. Rastline brez svetlobe so kazale hitre odgovore upadanja količnika Fv/Fm. Te imajo daljše korenine in liste ter propadejo hitreje kot rastline v suši.
Keywords: Tradescantia fluminensis, stres, suša, pomanjkanje svetlobe, fluorescenca klorofila, zelena barva lista, vlaga v tleh, morfometrija
Published: 04.07.2012; Views: 1430; Downloads: 102
.pdf Full text (1,86 MB)

4.
Sistem zaščite in reševanja v Sloveniji : študija primera suše v Sloveniji poletje 2012
Anton Omerzel, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Tudi v Sloveniji se zadnjih nekaj letih suša pojavlja pogosteje in tudi posledice so hujše, kot je bilo to opaziti v preteklosti. Vzroke, zakaj se suša pojavlja pogosteje in zakaj so tudi posledice suše hujše, lahko iščemo v številnih dejavnikih, kot so sprememba podnebja, onesnaževanje, uničevanje gozdov, škropljenje z nevarnimi, pravzaprav s strupenimi pesticidi, neekološko vsakodnevno obnašanje potrošnikov in še marsikaj. Posledice suše so najprej vidne v kmetijstvu oziroma v naravi (gozdovih, travinju, poljskih pridelkih, tudi pri živalih). Na vsakem področju je drugače, posledice pa so povsod negativne. Zelo močne in dolgoletne suše pa za seboj pustijo tudi pravo uničenje pokrajine. Poleg tega, da sušo spremljajo visoke temperature, sta pogosta spremljevalca hudih suš tudi veter in požar. Visoke temperature se seveda na različnih delih sveta smatrajo drugače. V srednji Evropi smatramo za visoke temperature že, ko termometer prestopi mejo 30 stopinj Celzija, v Afriki pa 30 stopinj Celzija predstavlja normalno oziroma nizko poletno temperaturo. Veliko finančnih sredstev se nameni zdravljenju posledic suše, mnogo manj, premalo, pa ukrepom proti preprečevanju posledic suše. Pravzaprav je to nelogično, a ker takšni projekti vseeno zahtevajo velika finančna sredstva, se za njih v preventivne namene odloči le redkokatera država. Ne samo da bi z nekaterimi ukrepi lahko preprečili posledice suše, tudi ostale neprijetnosti (prevelik razvoj sadnih in zelenjavnih bolezni), ki so sopotnice suše, bi zmanjšali. V nalogi smo opisali, kako je suša vplivala na pokrajino in pridelke po posameznih slovenskih regijah. Razlika je kar velika zaradi različne strukture tal in lokalnih neviht. To pa je lep primer, da so že v tako majhni državi posledice suše po različnih regijah močno različne, kaj šele v primerjavi z ostalimi državami in kaj šele med kontinenti. Upravičenci do denarne odškodnine niso vsi kmetovalci, so le tisti, ki izpolnjujejo kriterije. Le-ti so strogo določeni, včasih se zdi, da tudi nepravično, vendar se je teh pravil vseeno potrebno strogo držati.
Keywords: reševanje, zaščita, naravne nesreče, suša, škoda, ocena škode, zavarovanje pred sušo, subvencije, študije primerov, diplomske naloge
Published: 27.11.2013; Views: 868; Downloads: 63
.pdf Full text (1,64 MB)

5.
6.
Suša v Sloveniji, 2012
Andrej Predin, 2012, preface, afterword

Keywords: suša, vodostaj rek, namakalni sistemi
Published: 10.07.2015; Views: 551; Downloads: 31
URL Link to full text

7.
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA NARAVNE NESREČE NA OBMOČJU SLOVENIJE
Karmen Hozjan, 2015, master's thesis

Abstract: Podnebne spremembe so tema, ki jo v številnih razpravah slišimo vsakodnevno. Podnebje je že od nekdaj imelo pomemben vpliv na bivalno okolje človeka, na kmetijstvo, turizem ipd. in že od nekdaj smo se morali prilagajati podnebni spremenljivosti. Toliko bolj pa je prilagajanje potrebno zdaj, ko so podnebne spremembe dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Slovenija je reliefno in podnebno zelo raznolika. Na njenem območju se mešajo vplivi alpskega, mediteranskega in panonskega podnebja, kar še dodatno pripomore k večji dovzetnosti za podnebne spremembe. Najpogostejše naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb v Sloveniji, so predvsem poplave, neurja s točo in suša. Naravne nesreče vsako leto po svetu terjajo veliko življenj in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Pogosto so za to krive podnebne spremembe, ki pripeljejo do nastanka vremensko pogojenih ujm. V zadnjem času je pogostost slednjih še izrazitejša, ogroženost ljudi pa s tem tudi večja. Vsakodnevno smo izpostavljeni naravnim nesrečam in nikoli nismo pred njimi popolnoma varni. Tudi s tega vidika je pomembno, da znamo razbrati stopnjo ogroženosti, ki nam grozi, saj so vremensko pogojene naravne nesreče po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije najpogostejši dejavnik ogrožanja varnosti državljanov. Vprašanje, kakšno podnebje nas čaka v prihodnosti, si bomo zastavljali tudi v prihodnje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna pogostost pojavljanja naravnih nesreč, pa tudi gospodarske, politične, družbene in tehnološke spremembe.
Keywords: podnebje, podnebne spremembe, naravne nesreče, suša, poplave, neurja
Published: 22.10.2015; Views: 1024; Downloads: 199
.pdf Full text (6,56 MB)

8.
Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu
Tatjana Kikec, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom »Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu« smo z geografskim pristopom raziskali pojav suše na območju Pomurja. Pri tem smo uporabili metodo tipizacije in ponderiranja vplivnih dejavnikov. Na podlagi študija literature, pridobljenih podatkov in digitalnih podatkovnih slojev ter poznavanja pokrajine smo opredelili dejavnike pojava suše na preučevanem območju. Za vsakega posameznega vplivnega dejavnika smo v geografskem informacijskem sistemu pripravili podatkovni sloj ter ga standardizirali, kar nam je omogočilo njihovo primerjavo. Zaradi različnega vpliva posameznih dejavnikov smo jih v nadaljevanju obtežili s ponderji, sledilo je kombiniranje posameznih slojev. Rezultat je sintezna karta preučevanega območja s petimi tipi glede na njegovo različno občutljivost za sušo. Na podlagi analize meteoroloških in hidroloških podatkov smo opredelili letni režim pojavljanja meteorološke ter hidrološke suše vodotokov in podzemnih voda. V okviru raziskave posledic pojava suše smo raziskali stanje oskrbe z vodo, količinske in kakovostne spremembe površinskih in podzemnih voda ter primerjali potrebe kulturnih rastlin po vodi v posameznih fenoloških fazah z dejanskim stanjem vodne bilance na preučevanem območju. Na podlagi izdelane tipizacije smo podali različne predloge možnih prilagoditev, ki se v prvi vrsti nanašajo na zmanjšanje in odpravo posledic v kmetijstvu, kjer nastaja največja škoda zaradi suše.
Keywords: fizična geografija, suša, metoda tipizacije, metoda ponderiranja vplivnih dejavnikov, vodna bilanca, dejavniki suše, posledice suše, prilagoditve na sušo, Pomurje
Published: 16.10.2015; Views: 801; Downloads: 107
.pdf Full text (15,47 MB)

9.
Vpliv zastirke na zadrževanje vlage v prsti
Ana Vovk Korže, 2013, original scientific article

Abstract: V Severovzhodni Slovenije se v zadnjih desetletjih pojavljajo pogoste suše, ki onemogočajo rast kulturnih rastlin. Z namenom, da po naravni poti povečamo vlažnost prsti, uporabljamo zastirko. Zastirka varuje prsti pred večjo izgubo vlage, zmanjša potrebe po zalivanju, preprečuje erozijo, izpiranje in zbitost, zato prsti z zastirko ni potrebno rahljati. Kjer so prsti pokrite z zastirko, je tudi manj plevela, kar ugodno vpliva na rast rastlin in zmanjša izhlapevanje iz zemlje. S terensko raziskavo smo spremljali delež vlage v prsti na travniku, njivi in gomilasti gredi in sicer v prsteh, ki so bili pokriti z zastirko in v prsteh brez zastirke. Ugotovitve kažejo, da bi lahko z uporabo zastirke pomembno povečali zadrževanje vlage v prsteh, pri čemer pa ima pomembno vlogo tudi način rabe prsti.
Keywords: prsti, suša, sonaravno kmetovanje, permakultura, učni poligoni, vlaga v prsti, zastirke
Published: 21.12.2015; Views: 539; Downloads: 62
.pdf Full text (2,67 MB)
This document has many files! More...

10.
Načrtovanje senzorskega omrežja za spremljanje mikroklimatskih parametrov v nasadih
Gregor Nikolić, Mitja Solar, Matej Krendl, Blaž Kukovec, Gašper Leskovar, Jerneja Lilija, Tadej Peršak, Matjaž Plavec, Pija Soršak, Anton Zhezov, Matej Žnidarič, Oskar Žveglič, 2017, final research report

Abstract: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Keywords: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Published: 23.05.2018; Views: 449; Downloads: 56
.pdf Full text (7,82 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica