Search the digital library catalog

Abstract: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Keywords: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Published in DKUM: 23.05.2018; Views: 1713; Downloads: 154
Full text (7,82 MB)

Abstract: Podnebne spremembe so tema, ki jo v številnih razpravah slišimo vsakodnevno. Podnebje je že od nekdaj imelo pomemben vpliv na bivalno okolje človeka, na kmetijstvo, turizem ipd. in že od nekdaj smo se morali prilagajati podnebni spremenljivosti. Toliko bolj pa je prilagajanje potrebno zdaj, ko so podnebne spremembe dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Slovenija je reliefno in podnebno zelo raznolika. Na njenem območju se mešajo vplivi alpskega, mediteranskega in panonskega podnebja, kar še dodatno pripomore k večji dovzetnosti za podnebne spremembe. Najpogostejše naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb v Sloveniji, so predvsem poplave, neurja s točo in suša. Naravne nesreče vsako leto po svetu terjajo veliko življenj in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Pogosto so za to krive podnebne spremembe, ki pripeljejo do nastanka vremensko pogojenih ujm. V zadnjem času je pogostost slednjih še izrazitejša, ogroženost ljudi pa s tem tudi večja. Vsakodnevno smo izpostavljeni naravnim nesrečam in nikoli nismo pred njimi popolnoma varni. Tudi s tega vidika je pomembno, da znamo razbrati stopnjo ogroženosti, ki nam grozi, saj so vremensko pogojene naravne nesreče po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije najpogostejši dejavnik ogrožanja varnosti državljanov. Vprašanje, kakšno podnebje nas čaka v prihodnosti, si bomo zastavljali tudi v prihodnje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna pogostost pojavljanja naravnih nesreč, pa tudi gospodarske, politične, družbene in tehnološke spremembe.
Keywords: podnebje, podnebne spremembe, naravne nesreče, suša, poplave, neurja
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 2605; Downloads: 405
Full text (6,56 MB)

Keywords: suša, vodostaj rek, namakalni sistemi
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1561; Downloads: 57
Link to full text

Abstract: Povzetek Tudi v Sloveniji se zadnjih nekaj letih suša pojavlja pogosteje in tudi posledice so hujše, kot je bilo to opaziti v preteklosti. Vzroke, zakaj se suša pojavlja pogosteje in zakaj so tudi posledice suše hujše, lahko iščemo v številnih dejavnikih, kot so sprememba podnebja, onesnaževanje, uničevanje gozdov, škropljenje z nevarnimi, pravzaprav s strupenimi pesticidi, neekološko vsakodnevno obnašanje potrošnikov in še marsikaj. Posledice suše so najprej vidne v kmetijstvu oziroma v naravi (gozdovih, travinju, poljskih pridelkih, tudi pri živalih). Na vsakem področju je drugače, posledice pa so povsod negativne. Zelo močne in dolgoletne suše pa za seboj pustijo tudi pravo uničenje pokrajine. Poleg tega, da sušo spremljajo visoke temperature, sta pogosta spremljevalca hudih suš tudi veter in požar. Visoke temperature se seveda na različnih delih sveta smatrajo drugače. V srednji Evropi smatramo za visoke temperature že, ko termometer prestopi mejo 30 stopinj Celzija, v Afriki pa 30 stopinj Celzija predstavlja normalno oziroma nizko poletno temperaturo. Veliko finančnih sredstev se nameni zdravljenju posledic suše, mnogo manj, premalo, pa ukrepom proti preprečevanju posledic suše. Pravzaprav je to nelogično, a ker takšni projekti vseeno zahtevajo velika finančna sredstva, se za njih v preventivne namene odloči le redkokatera država. Ne samo da bi z nekaterimi ukrepi lahko preprečili posledice suše, tudi ostale neprijetnosti (prevelik razvoj sadnih in zelenjavnih bolezni), ki so sopotnice suše, bi zmanjšali. V nalogi smo opisali, kako je suša vplivala na pokrajino in pridelke po posameznih slovenskih regijah. Razlika je kar velika zaradi različne strukture tal in lokalnih neviht. To pa je lep primer, da so že v tako majhni državi posledice suše po različnih regijah močno različne, kaj šele v primerjavi z ostalimi državami in kaj šele med kontinenti. Upravičenci do denarne odškodnine niso vsi kmetovalci, so le tisti, ki izpolnjujejo kriterije. Le-ti so strogo določeni, včasih se zdi, da tudi nepravično, vendar se je teh pravil vseeno potrebno strogo držati.
Keywords: reševanje, zaščita, naravne nesreče, suša, škoda, ocena škode, zavarovanje pred sušo, subvencije, študije primerov, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.11.2013; Views: 1465; Downloads: 117
Full text (1,64 MB)

Abstract: V letu 2009 je bil na posestvu Skupine Panvita v Rakičanu opravljen poskus z makom, navadnim ričkom in barvilnim rumenikom ter oljnimi bučami. Namen poskusa je bil preveriti vpliv srednje težkih in lahkih tal z različno izraženim vplivom suše na rast in pridelek oljnic. Zasnovan je bil v naključnem bloku v štirih ponovitvah na srednje težkih in lahkih tleh. Vrednotili smo morfološke lastnosti (višino in maso rastlin), pridelek in parametre fotosinteze oljnic. Na podlagi rezultatov sklepamo, da imata tip tal in kultivar navadnega rička signifikanten vpliv na višino rastlin. Na lahkih tleh se tvori večja masa rička kot na srednje težkih; interakcija kultivarja in tipa tal ima signifikanten vpliv na število stranskih vej. Kultivar maka signifikantno vpliva na višino rastline. Lažja tla dajo v primerjavi s srednje težkimi tlemi večje število plodov in večjo maso ter višji pridelek semena buč. Kultivar ima signifikanten vpliv na število propadlih buč. Izbrani sortiment barvilnega rumenika je neprimeren za pridelavo v Sloveniji. Tip tal in kultivar nimata signifikantnega vpliva na fotosintetsko aktivnost oljnic.
Keywords: oljnice, rast, pridelek, klimatske zahteve, tla, suša
Published in DKUM: 13.10.2011; Views: 2230; Downloads: 242
Full text (742,43 KB)