1. Varovalne stvarne pravice : magistrsko deloJan Dolenc, 2022, master's thesis Abstract: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo.
V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje. Keywords: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 787; Downloads: 140
Full text (2,27 MB) |
2. Fikcija prijave izločitvene pravice : magistrsko deloUrška Cmok, 2021, master's thesis Abstract: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil.
ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge.
Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju. Keywords: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice. Published in DKUM: 25.02.2021; Views: 1672; Downloads: 377
Full text (1,54 MB) |
3. Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerijAna Kac, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Pomen načela omejenega kroga stvarnih pravic za razumevanje stvarnopravnih razmerij zajema opredelitev načela numerus clausus stvarnih pravic in drugih stvarnih načel, ki so z njim tesno povezana. V našem pravnem redu so stvarne pravice izključujoče in nastanejo samo po volji zakona in ne po volji posameznih subjektov. Njihova tipska prisila bistveno pripomore k varnosti pravnega prometa. Pravice stvarnega prava so določene v 2. členu Stvarnopravnega zakonika , pravna teorija pa jih razvršča v dve kategoriji. V prvo kategorijo spada lastninska pravica, kot temeljna pravica stvarnega prava. V drugo kategorijo se uvrščajo vse druge stvarne pravice, ki so izvedene iz lastninske pravice in jih poimenujemo stvarne pravice na tuji stvari ali omejene stvarne pravice. Te pravice so zastavna pravica, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako kot zakon določa omejeno število stvarnih pravic, pa je predpisana tudi njihova vsebina, ki je stranke prostovoljno ne morejo spreminjati. Bistvo magistrske naloge temelji na numerus clausus stvarnih pravic v širšem smislu, ki zajema kogentno določeno vsebino posameznih stvarnih pravic in pravni temelj nastanka, prenosa in prenehanja teh pravic. Najpomembnejša je lastninska pravica, saj se na podlagi 13. člena SPZ zakonska določila o lastninski pravici glede pridobitve, prenosa, varstva in njenega prenehanja, smiselno uporabljajo tudi za nastanek in prenos ostalih stvarnih pravic. Niso pa zakonska pravila za vse stvarne pravice določena v enakem obsegu in enako strogo, npr. pri služnosti in pravici stvarnega bremena se lahko njihova vsebina določi šele na podlagi konkretnega pravnega razmerja. Keywords: stvarnopravna razmerja, stvarne pravice, načelo numerus clausus, nastanek, vsebina, prenehanje stvarnih pravic. Published in DKUM: 22.01.2019; Views: 2458; Downloads: 186
Full text (907,36 KB) |
4. PREDZNAMBE V DIGITALIZIRANI ZEMLJIŠKI KNJIGIMarjan Dragar, 2011, undergraduate thesis Abstract: Predznambe so učinkovit pravni instrument za zavarovanje vrstnega reda pridobitve zemljiškoknjižne pravice. Uporabne so tako pri realizaciji pravnoposlovnih prenosov stvarnih pravic na nepremičninah, kot v sporih o pravicah pred sodišči in v upravnih postopkih ter v postopkih izterjave obveznosti. Z ustvarjanjem pogojnih učinkov dajejo zlasti pridobitelju pravice, ki se prenaša ali je sporna (najpogosteje kupcu nepremičnine) močno sredstvo, s katerim lahko sam zavaruje svoj vrstni red in ni popolnoma odvisen od zemljiškoknjižnih pobud prenosnika (prodajalca oz. odsvojitelja). Keywords: zemljiška knjiga, stvarne pravice, nepremičnine, predznambe, zaznambe, avstrijsko pravo, informatizacija zemljiške knjige Published in DKUM: 29.05.2018; Views: 858; Downloads: 62
Full text (479,03 KB) |
5. Problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika "afere Volkswagen"Žan Peče, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil.
V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki.
Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane.
Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa. Keywords: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika Published in DKUM: 15.09.2017; Views: 1767; Downloads: 197
Full text (676,86 KB) |
6. Pravna ureditev posesti v Republiki SlovenijiRenato Vrenčur, 2016, scientific monograph Abstract: Posest je dejanska oblast nad stvarjo. Posestnik je sicer v takem odnosu do stvari, da lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga, pri čemer pa ni pomembno ali ima tudi pravico stvar rabiti, uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent (upravičenj) lastninske pravice, ki sicer kljub temu, da predstavlja le dejansko oblast nad stvarjo, vendarle kaže na določeno pripadnost stvari osebi, ki to dejansko oblast izvaja. Posest ni pravica, zato ne vsebuje temeljnih upravičenj, vsebuje pa pravovarstveno upravičenje. Posestnik, za katerega pa ni nujno, da sploh ima pravico stvar imeti v posesti, lahko zahteva varstvo posesti bodisi s samopomočjo bodisi s tožbo. Knjiga vsestransko obravnava pravno ureditev posesti, hkrati pa vsebuje sistematično zbrano in razvrščeno najnovejšo sodno prakso s tega področja. Keywords: stvarno pravo, posest, stvarne pravice, pravno varstvo, motenje posesti Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 2772; Downloads: 403
Full text (1,17 MB) This document has many files! More... |
7. Lastninska problematika na področju javnega dobra in v javnem interesu zavarovanih dobrin, predvsem vodaVesna Rijavec, 2012, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku je predstavljeno razlikovanje med stvarnopravno in javnopravno ureditvijo na zavarovanih dobrinah, s poudarkom na vodnih območjih. Čeprav je na nepremičnini vzpostavljena omejitev v javnopravnem namenu, na njej obstajajo tudi stvarne pravice, vendar so dobrine zaradi doseganja varstva omejene. Najširša omejitev je uveljavljena s statusom javnega dobrega. Javno dobro se lahko vzpostavi neposredno z zakonom ali splošnim aktom vlade oziroma z razglasitvijo lokalne skupnosti in odločbo pristojnega organa. Glede na različno naravo dobrin zakon lahko določa obligatoren ali fakultativen status javnega dobrega. Argumentacija temelji tudi na primerjalnopravnih ureditvah javnega dobrega, pri čemer so izpostavljene tipične ureditve, ki temeljijo na lastninskem koncečtu javnega dobrega. Opozorjeno je na posebnosti ureditve za različne kategorije vodnih dobrin, kot so celinsko in morsko območje, grajeno javno dobro in vodna infrastruktura. Keywords: javno dobro, omejitev v javnem interesu, vodno zemljišče, lastninska pravica, stvarne pravice na tuji stvari, ekstrakomercialnost Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 2320; Downloads: 100
Link to full text |
8. PRAVOVARSTVENI ZAHTEVKI STVARNEGA PRAVAValentina Gorjanc, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom pravovarstveni zahtevki stvarnega prava povzema pravne možnosti, ki jih ima vsak posameznik v primeru, da je njegova stvarna pravica kršena oziroma je omejeno njeno izvrševanje. V primeru, ko posameznik izpolnjuje pogoje aktivne legitimacije, je to njegova osnovna pravica, da od državnih institucij zahteva pravno varstvo v primeru kršitve. Močno se prepletajo zahtevki stvarnega in obligacijskega prava, vendar bo v diplomskem delu poudarek predvsem na stvarnem pravu.
Diplomsko nalogo na kratko predstavi uvod. Sama diplomska naloga je primarno razdeljena na poglavja o varstvu posamezne stvarne pravice. Znotraj glavnega poglavja, ki opisuje posamezno stvarno pravico, je glede na mogoče situacije, predvidenih veliko različnih zahtevkov. Podrobneje sem opisala njihove pogoje ter posebnosti in trditve podprla s sodno prakso, ki je po večini zelo bogata na področju stvarnega prava.
Glavna poglavja zajemajo varstvo lastninske pravice posameznika ali večih oseb. Podrobneje je predstavljeno tudi varstvo posesti kot del upravičenja lastninske pravice. Pomembna stvarna pravica je tudi služnost, ki je varovana z različnimi zahtevki. Omembe vredna je tudi izboljšava tuje nepremičnine, ki je pogost pojav, zato je tudi temu institutu namenjeno obsežno stvarnopravno varstvo. Obravnavala sem tudi varstvo zastavne ter stavbne pravice kot tudi detencije. Predstavljeno je tudi sodno varstvo glede nepravilnih vpisov v zemljiško knjigo. Na koncu pa je še na kratko predstavljeno varstvo pred imisijami, kjer se pojavlja veliko sodne prakse, saj je sosedsko pravo del našega vsakdanjega življenja. Diplomska naloga je zaključena s sklepom, kjer navajam svoje ugotovitve in spoznanja. Keywords: aktivna legitimacija, pravno varstvo, stvarne pravice, lastninska pravica, posest, služnost, nepremičnine, zastavna pravica, stavbna pravica, detencija, zemljiška knjiga, imisije. Published in DKUM: 20.07.2015; Views: 1484; Downloads: 314
Full text (587,55 KB) |
9. PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV NA PODROČJU STVARNEGA PRAVA V SLOVENIJI IN MAKEDONIJINikola Georgievski, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sta obravnavani stvarnopravni ureditvi, na območju Republike Makedonije in Republike Slovenije. Gre za območja na katerih je veljal skupni stvarnopravni zakonik (ZTLR), vendar so podrobnosti zakonodaje, kljub temu, posamezne države urejale samostojno. Prizadevanja po kodifikaciji stvarnega prava so se začela šele po osamosvojitvi.
Stvarno pravo ureja odnos med posamezniki v zvezi z oblastjo na stvari. To diplomsko delo se ukvarja z determiniranjem stvarnih pravic, ki ju poznata obe državi. Stvarne pravice so predstavljene skozi načelo numerus clausus oz. zakonske določenosti števila stvarnih pravic.
Bralec tega dela lahko spozna podobnosti in razlike med makedonskim in slovenskim pravnim redom na področju stvarnega prava. V končni fazi je predstavljen sklep, ki je produkt primerjalno pravne analize. Keywords: stvarno pravo, numerus clausus, stvarne pravice, Makedonija, Slovenija, pravni red. Published in DKUM: 18.12.2014; Views: 1443; Downloads: 185
Full text (593,99 KB) |
10. VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGOIris Zakrajšek, 2013, undergraduate thesis Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi.
Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke.
V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila. Keywords: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine. Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 3860; Downloads: 592
Full text (1,33 MB) |