| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI V SPODNJEPOSAVSKI REGIJI
Simona Molan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zaposlenost oziroma stopnja brezposelnosti je eden od pomembnejših pokazateljev uspešnosti makroekonomskega delovanja države in zadovoljstva njenih prebivalcev. Brezposelnost se je v času gospodarske krize v zadnjih letih močno povečala. Povečala se je tako v Sloveniji kot v regijah znotraj države. V delu nas je zanimalo, kakšno je stanje na trgu dela v Spodnjeposavski regiji. Ker je stopnja brezposelnosti v regiji nad povprečjem Slovenije, smo preučili, kakšni so vzroki za to odstopanje. Ugotovili smo, da ima regija neugodne demografske (nizka izobraženost, staro prebivalstvo) ter gospodarske (prevladujoč kmetijski, industrijski sektor) razmere, kar vpliva na slabe razmere na trgu dela in kar je v trenutnih gospodarskih razmerah povzročilo zapiranje številnih podjetij in dodatno povečalo brezposelnost. Ugotovili smo, da je v regiji nadpovprečno visok delež brezposelnih ženk, starejših in mladih, neustrezna izobrazbena in poklicna struktura ter prevladujoča dolgoročna brezposelnost. Izvaja se kar nekaj ukrepov v regiji, namenjenih zmanjšanju strukturne brezposelnosti, vendar brez ustvarjanja novih delovnih mest ti ukrepi ne bodo imeli velike vloge pri reševanju zlasti dolgotrajne brezposelnosti.
Keywords: stopnja brezposelnosti, trg dela, dolgotrajna brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, strukturna brezposelnost, Spodnjeposavska regija
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1837; Downloads: 135
.pdf Full text (1,08 MB)

2.
VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Klavdija Dervarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Keywords: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Published in DKUM: 03.05.2011; Views: 2137; Downloads: 268
.pdf Full text (685,30 KB)

3.
PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
Martina Pavše, 2009, undergraduate thesis

Abstract: EU tistim članicam in regijam, pa tudi državam kandidatkam, ki zaostajajo v razvoju, nudi finančno pomoč, da bi le te lahko enakovredno sodelovale pri uresničevanju skupnih politik EU. Državam kandidatkam je bilo tako na voljo predpristopna pomoč skozi programe PHARE, ISPA in SAPARD, ki služijo za postopno prilagajanje kandidatk na članstvo ter s ciljem čim hitrejše gospodarske in socialne kohezije. S članstvom v EU je Slovenija dobila možnost koriščenja evropskih sredstev v strukturnih skladih, ki podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Z novo finančno perspektivo 2007-2013 se je izvedla reforma strukturne politike, ki je preoblikovala strukturne sklade ter način delitve sredstev iz njih. V posameznem programskem obdobju so delovanje skladov in njihovi cilji prilagojeni trenutnim razmeram. V prejšnjem programskem obdobju so bila na voljo sredstva iz 4 strukturnih skladov v sedanjem obdobju v okviru strukturne politike pa delujeta ESRR in ESS, ohranjen pa je tudi Kohezijski sklad. Poleg teh dveh sta v prejšnjem programskem obdobju od leta 2000-2006 obstajala še dva strukturna sklada, ki v prihodnje ne sodita več pod okrilje evropske strukturne politike. Preden pa lahko koristimo ta sredstva se moramo prijaviti na razpise za evropski denar. Na njih se lahko prijavijo tudi manjša podjetja, vendar je najbolj vprašljiva njihova administrativna usposobljenost, za končni pregled projektne dokumentacije pa se navadno obrnejo na svetovalne hiše, ta strošek pa se ob uspešni prijavi delno povrne. Informiranje in obveščanje o strukturnih sredstvih je pomembno za aktualno programsko obdobje 2007-2013 in za uspešno realizacijo operativnih programov, ki opredeljujejo ključna področja, v katera bodo usmerjena sredstva. Za uspešno črpanje sredstev v tem programskem obdobju bosta morala strukturna politika in sam pomen strukturnih skladov postati pomemben element gospodarske politike, da bodo evropska sredstva v polni meri izkoriščena za razvoj in napredek MSP, kar pripomore k razvoju celotne države.
Keywords: predpristopna pomoč, evropska sredstva, finančna perspektiva 2007-2013, strukturna politika, strukturni skladi, projektna dokumentacija, operativni programi, MSP.
Published in DKUM: 08.06.2010; Views: 2764; Downloads: 301
.pdf Full text (666,55 KB)

Search done in 1.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica