| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Published: 01.02.2011; Views: 3205; Downloads: 553
.pdf Full text (1,15 MB)

2.
VPLIV STRUKTURALNEGA NASILJA NA KAKOVOST DELA V TERCIARNEM ZDRAVSTVU
Violeta Balevska, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo analiza in opredeljuje koncept strukturalnega nasilja, kot ga je opredelil Johan Galtung. Strukturalno nasilje lahko opredelimo z besedami, kot so: konflikt, nenasilje, moč, struktura in nasilje. Pričujoče delo opredeljuje področje, na katerem se strukturalno nasilje pojavlja, oziroma odnose na katerih je najbolj zastopano. Teoretični del magistrskega dela se ukvarja s pregledom in opredelitvijo osnovnih pojmov nasilja ter podaja primerjave med avtorji. Omenjeni so primeri sodne prakse pri določenih vrstah nasilja, kakor tudi pregled ključnih spremenljivk, ki so uporabljeni v empiričnem delu. V tem poglavju so postavljene teoretične osnove, na katerih je izveden eksperimentalni del magistrske naloge. Opisana je terciarna zdravstvena dejavnost v smislu organizacije, predstavljena kakovost dela v zdravstvu v smislu pravnih virov in organov, ki jo zagotavljajo. V empiričnem delu je predstavljena problematika strukturalnega nasilja v organizaciji ter področje, na katerem se pojavlja, odnose za katere je to nasilje specifično. Opisuje tudi vpliv strukturalnega nasilja na delo in kakovost opravljenega dela s strani zdravstvenih delavcev. Nadalje predstavlja pomen odkrivanja strukturalnega nasilja na področju dela medicinske sestre in postavlja osnovne smernice za njegovo preprečevanje. Raziskava je zasnovana, kot kvalitativna analiza vpliva strukturalnega nasilja na kakovost dela v terciarnem zdravstvu in temelji na filozofiji konstruktivizma in interpretivizma. Temelji na kvalitativni študiji primera štirih entitet. Zbiranje podatkov je opravljeno z individualnim polstrukturiranim intervjujem. Za interpretacijo podatkov je kot osnova za diskurz uporabljen Galtungov koncept oziroma definicija strukturalnega nasilja in Foucaultov koncept moči.
Keywords: konflikt, nenasilje, moč, struktura in nasilje, strukturalno nasilje, kakovost v terciarnem zdravstvu
Published: 08.10.2014; Views: 1106; Downloads: 145
.pdf Full text (2,43 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica