Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava prepoznavanje, ovire in podporo dvojno izjemnim učencem v osnovni šoli. Ti učenci izkazujejo hkrati nadpovprečne sposobnosti in primanjkljaje ali motnje, kar pogosto otežuje njihovo identifikacijo in ustrezno obravnavo. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen termin dvojno izjemni učenci in kako jih prepoznati, kakšne so njihove značilnosti ter način dela z njimi. V okviru termina dvojna izjemnost so opisane in predstavljene posebne potrebe in nadarjenost. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metoda s spletnim anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 115 strokovnih delavcev različnih profilov, in sicer učitelji razrednega in predmetnega pouka, specialni in inkluzivni pedagogi, svetovalni delavci idr. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati kažejo, da kot najpogostejše ovire navajajo pomanjkanje znanja, diagnostičnih orodij in sistemske podpore. Strokovni delavci, ki izvajajo svetovanje, dodatno strokovno pomoč ali imajo specialno/psihološko izobrazbo, pogosteje zaznavajo dvojno izjemne učence in višje ocenjujejo svojo poklicanost za delo z njimi. V praksi uporabljajo pristope za delo z dvojno izjemnimi učenci, kot so sodelovanje s svetovalno službo, IP, diferenciacija pouka in osredotočanje na močna področja učencev. Večina strokovnih delavcev izraža visoko potrebo po dodatnem izobraževanju, predvsem o prepoznavanju, diferenciaciji in individualizaciji. Raziskava potrjuje pomen sistemske podpore in strokovnega usposabljanja za učinkovitejše delo z dvojno izjemnimi učenci.
Keywords: dvojna izjemnost, inkluzivno izobraževanje, strokovni delavci, pedagoški pristopi
Published in DKUM: 01.10.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,39 MB)

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vloga strokovnih delavcev in staršev v vrtcu Jarenina pri tematikah smrti in ločitve obravnava, kako vzgojitelji in starši otrok v vrtcu Jarenina obravnavajo temi smrt in ločitev. V teoretičnem delu smo na podlagi prebiranja strokovne literature podrobneje opisali izgubo, smrt in ločitev ter s tem posledično povezano tudi žalovanje. Pri poglavju smrt smo se osredotočili na razumevanje smrti pri različnih starostih otrok in kako naj odrasli govorijo o tej temi z otroki. Poglavju ločitev smo namenili nekaj več podpoglavij in sicer kot prvo, kako sploh otroka seznaniti z ločitvijo, nato smo izpostavili tudi ravnanja, ki se jih naj odrasli izogibajo ob pojavu ločitve, opredelili smo tudi stopnje doživljanja ločitve in žalovanja pri otrocih. V empiričnem delu smo analizirali podatke o tem, kako pogosto se strokovni delavci in starši otrok srečujejo s situacijama smrti in ločitve bližnjega v življenju otroka, kako pogosto strokovni delavci komunicirajo s starši otroka ob pojavu smrti bližnjega v življenju otroka ali ločitvi bližnje osebe otroka, kdo vse so pomembne osebe pri podpori otroka ob pojavu teh situacij in kako starši ocenjujejo splošno podporo, ki jo nudi vrtec pri obravnavi tem, kot sta smrt bližnjega v življenju otroka ali ločitev bližnje osebe otroka. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in le-te obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da imajo starši v vrtcu Jarenina ob srečanju s situacijama smrti ali ločitve bližnjega v življenju otroka pogosto najbolj pomembno vlogo pri podpori otroku, naslednjo najbolj pomembno vlogo imajo vzgojitelji.
Keywords: Strokovni delavci, starši, otrok, smrt, ločitev
Published in DKUM: 20.08.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,62 MB)

Abstract: Z vključitvijo v vrtec se otroci soočajo z novim, nepoznanim okoljem in z različnimi novimi socialnimi odnosi, ki jih razvijajo v vrtčevskem okolju. V diplomskem delu smo se usmerili na socialne odnose med otroki in na to, kako se ti razvijajo in kakšno vlogo imajo pri razvijanju socialnih odnosov strokovni delavci v vrtcu. V naši raziskavi je sodelovalo 100 strokovnih delavcev vrtca (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev). Ugotovili smo, da strokovni delavci družino, vrtec in vrstnike ocenjujejo kot zelo pomembne za otrokov socialni razvoj, da pripisujejo zelo pomembno vlogo izražanju, prepoznavanju in nadziranju lastnih čustev za socialni razvoj otroka. Prav tako smo ugotovili, da strokovni delavci prepoznavajo odnos, ki ga ima otrok s starši, kot najpomembnejšega. Otroci imajo občasno težave s prilagajanjem v skupini in z vzpostavljanjem socialnih odnosov z drugimi otroki. Večina strokovnih delavcev ocenjuje občutek varnosti in pogovor kot zelo pomembna načina, s katerima vplivajo na socialni razvoj otroka. Večji del strokovnih delavcev se na antisocialno vedenje otroka odzove s pogovorom, na prosocialno vedenje pa s pohvalo. Večji del strokovnih delavcev v vrtcu pogosto izvaja dejavnosti za razvijanje socialnih spretnosti otrok.
Keywords: Socialni razvoj otroka, odnosi med otroki, strokovni delavci, vrtec.
Published in DKUM: 25.04.2023; Views: 1010; Downloads: 265
Full text (1,66 MB)

Abstract: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Keywords: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 1126; Downloads: 248
Full text (1,37 MB)

Abstract: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem. Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja. Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj. Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Keywords: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 1199; Downloads: 279
Full text (1,69 MB)