| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
POSTOPEK ZAPOSLITVE URADNIKA
Darja Vudler, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Postopek zaposlitve uradnika je urejen v Zakonu o javnih uslužbencih in Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih, ki v svojih določbah organom omogočata vse možnosti za uresničitev glavnega namena postopka, to je izbira kandidata, ki je strokovno najbolj usposobljen. V praksi se je izkazalo, da je pravni okvir najbolj skop prav pri določbah preverjanja strokovne usposobljenosti, saj določa le metode s katerimi se le-ta preverja, med katerimi se lahko poljubno izbira, ne določa pa kaj naj bi se preverjalo. Med organi državne uprave prihaja zato do razlik pri načinih preverjanja strokovne usposobljenosti. Pri zaposlovanju kadrov je potrebo upoštevati, da so zaposlitve v okviru kadrovskih načrtov in delovna mesta sistemizirana v sistemizaciji delovnih mest. Država želi doseči cilj zmanjšanja zaposlitev v javni upravi z omejevanjem zaposlitev s tem, da določa postopke, ki jih je potrebno izvesti preden se prične postopek javnega natečaja. Ti postopki niso urejeni z zakonskimi predpisi, ampak so določeni v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov, kateri ponovno določa, da je potrebno zaposlitve najprej zapolniti s premestitvami, nato z internimi natečaji in šele nato s postopkom javnega natečaja. S takšnim načinom dosežemo, da se najprej v popolnosti izkoristijo notranji kadri in šele na koncu pričnemo s kadrovanjem z zunanjimi viri. Gre za ureditev, ki se je v praksi izkazala za učinkovito, saj se zaposlitve zaradi uvedbe tega ukrepa manjšajo iz meseca v mesec.
Keywords: zaposlitev, državna uprava, uradnik, strokovna usposobljenost, kadrovski načrt, sistemizacija delovnih mest, omejevanje zaposlitve.
Published: 22.12.2009; Views: 2598; Downloads: 482
.pdf Full text (496,72 KB)

3.
PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV IN VZGOJITELJEV NA ZAČETKU KARIERE
Helena Kržišnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev na začetku kariere obravnavamo eno najpomembnejših obdobij v karieri učitelja oziroma vzgojitelja - to je čas, ko prvič nastopimo službo. V literaturi se to obdobje obravnava kot eno najbolj stresnih v poklicni karieri, ki ga avtorji slikovito opisujejo z besednimi zvezami kot so stopnja preživetja, šok resničnosti, boleč začetek in podobno. V prvem, teoretičnem delu naloge, so predstavljene osnovne značilnosti profesionalnega razvoja kariere učitelja oz. vzgojitelja, in sicer kako 0 ta poteka, kaj nanj vpliva in kakšen je njegov pomen. Kakšno je dejansko stanje, smo preverili med pripravniki, ki opravljajo pripravništvo v slovenskih šolah in vrtcih. S pomočjo ankete, izvedene med pripravniki vzgojitelji in pripravniki profesorji razrednega pouka, smo pridobili podatke o tem, kako doživljajo svoj vstop v poklic, s kakšnimi težavami se srečujejo in katere naloge jim povzročajo največ težav. Ker pri profesionalnem razvoju, še zlasti v času pripravništva, igra pomembno vlogo tudi mentor, smo skušali izvedeti, koliko njegove pomoči pripravniki potrebujejo in ali menijo, da je njegova pomoč zadostna. Kakšni so načrti pripravnikov v bodoče, je bilo zadnje in morda najpomembnejše vprašanje, ki smo jim ga zastavili. Profesionalni razvoj je namreč kontinuiran proces, ki naj se nikoli ne bi ustavil.
Keywords: profesionalni razvoj, poklicni razvoj, strokovna usposobljenost, učitelji, vzgojitelji, pripravništvo, mentorstvo, stalno strokovno izpopolnjevanje
Published: 28.07.2010; Views: 2687; Downloads: 970
.pdf Full text (888,83 KB)

4.
RABA UČNIH MEDIJEV PRI POUKU
Melita Kosednar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni in opisani pojmi izobraževalna tehnologija, množični mediji, podrobneje pa so predstavljeni učni mediji, multimediji ter učni prostor. V empiričnem delu diplomske naloge je prikazana uporaba medijev pri pouku, pomembnost ter pogostost vključevanja le-teh v pouk, kateri medij učitelji najpogosteje izberejo, kako pogosto uporabijo internet pri pouku ter s katerim namenom in ali so se učitelji pripravljeni dodatno usposabljati za pravilno uporabo medijev pri pouku. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji aktivno vključujejo medije v vzgojno-izobraževalni proces. Večina učiteljev le-te uporablja večkrat tedensko pri pouku. Najpogosteje pa jih uporabijo z namenom, da učencem predstavijo učno snov natančno in nazorno. Računalnik je tisti medij, ki ga učitelji najpogosteje uporabijo pri pouku. Raziskava nas opozarja, da je število učiteljev, ki uporablja internet kot učni medij pri pouku, zelo veliko. Uporabljajo ga predvsem za prikaz slik ter videoposnetkov. Večina učiteljev pa se je pripravljena tudi dodatno usposabljati za pravilno uporabo medijev pri pouku.
Keywords: osnovna šola, učitelji, vzgoja in izobraževanje, mediji, internet, sodobna tehnologija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, strokovna usposobljenost.
Published: 18.11.2011; Views: 2244; Downloads: 254
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
Tehnološka pismenost študentov, bodočih učiteljev, z vidika znanja, izkušenj ter ocene pomembnosti tehnologije v življenju in v procesu šolanja
Darjo Zuljan, Milena Valenčič Zuljan, 2015, original scientific article

Abstract: Participacija posameznika v hitro razvijajoči se družbi znanja zahteva poglobljeno in kritično razumevanje tehnologije in njenega vpliva na posameznika, okolje in družbo. Doseganje tehnološke pismenosti tako postaja pomemben imperativ nacionalnih politik, pri njegovem uresničevanju pa imata ključno vlogo izobraževanje in ustrezna usposobljenost učiteljev. V raziskavi nas je zanimalo, kakšna je tehnološka pismenost študentov, bodočih učiteljev, kakšne so njihove izkušnje s tehnološkim izobraževanjem v osnovni šoli, kako študenti, bodoči učitelji, ocenjujejo pomembnost tehnološkega izobraževanja v osnovni šoli in v procesu študija na fakulteti ter kako ocenjujejo vlogo in pomen tehnologije v življenju posameznika in družbe.
Keywords: tehnika in tehnologija, tehnološka pismenost, učitelji, strokovna usposobljenost, osnovne šole
Published: 10.10.2017; Views: 256; Downloads: 32
.pdf Full text (227,26 KB)
This document has many files! More...

6.
PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV
Anja Ribič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Profesionalni razvoj vzgojiteljev mora biti naravnan k rezultatom, osredinjen naj bi bil na vzgojiteljevo vsakodnevno delo in temeljiti mora na standardih. Prepoznavanje pomena profesionalnega razvoja kot faktorja, ki prispeva k uresničevanju ciljev pri otrocih, in njegova usmerjenost na rezultate se kažeta v poznavanju tega, kakšne rezultate oz. spremembe želimo doseči pri otrocih, in v poznavanju znanja ter spretnosti, ki jih vzgojitelj uporablja, da bi jim pri tem pomagal, ter v iskanju takšnega profesionalnega učenja, ki jim bo pomagalo doseči sistemske cilje. Ugotovili smo, da začetki osebnostno-profesionalnega razvoja segajo zagotovo že v obdobje vzojiteljevega študija. Kdaj in če sploh bo kdo napredoval na višjo stopnjo, je odvisno tako od same osebnosti kot tudi od študijskih in poklicnih izkušenj ter stanja v vrtcih. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako vzgojitelji doživljajo vstop v svoj poklic, katere so najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo, kakšno je njihovo znanje na začetku kariere, kako skrbijo za svojo profesionalno rast in kaj je tisto, kar jih najbolj skrbi na začetku poklicne poti. Vzgojiteljev poklicni razvoj je proces vseživljenjskega učenja, v katerem ima tudi izkustveno učenje pomembno vlogo. Vzgojitelj se torej uči ob prepoznavanju izzivov (ki so lahko širši, kontekstni ali ožji, povezani z določeno pedagoško akcijo) in ob zavestnem, razmišljujočem iskanju ustreznih odgovorov nanje. Življenjski izzivi lahko spodbudijo posameznikov razvoj, kolikšen pa bo, je odvisno od tega, kako se bo posameznik nanje odzval in koliko bo celostno izkušnjo osmislil in predelal.
Keywords: Profesionalni razvoj, vzgojiteljev profesionalni razvoj, poklicni razvoj, strokovna usposobljenost, nenehni profesionalni razvoj.
Published: 23.11.2012; Views: 1751; Downloads: 281
.pdf Full text (1,04 MB)

7.
PRIČAKOVANE KOMPETENCE VZGOJITELJEV NA PODROČJU GIBANJA
Nives Mastnak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pričakovane kompetence vzgojiteljev na področju gibanje smo želeli raziskati pomembnost strokovnih kompetenc na področju gibanja med študenti starega programa in bolonjskega programa ter rezultate primerjati. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili strokovno usposobljenost vzgojiteljev, njihova dodatna izpopolnjevanja in nekaj dodatnih nazivov, ki si jih vzgojitelj lahko pridobi. Opisali smo nekaj seminarjev, ki se jih vzgojitelji lahko udeležijo, in poudarili, kako pomembno je spremljanje strokovne literature. Podrobneje smo preučili kompetence na področju gibanja. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 73 študentov starega programa in 39 študentov bolonjskega študijskega programa »predšolska vzgoja« iz Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Namen celotne raziskave je bil ugotoviti pomembnost pričakovanih kompetenc na gibalnem področju med starim in novim programom izobraževanja na področju predšolske vzgoje. Na podlagi odgovorov anketnih vprašalnikov ugotavljamo, da dajejo večjo pomembnost pričakovanim kompetencam na področju gibanja študentje starega programa. Ugotavljamo tudi, da je sedanja usposobljenost boljša pri študentih starega programa in da si ti tudi bolj želijo dodatnega znanja o kompetencah na področju gibanja.
Keywords: strokovna usposobljenost vzgojiteljev, nazivi za dodatne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojiteljev, strokovne kompetence vzgojiteljev, razvijanje strokovnih kompetenc vzgojiteljev
Published: 23.10.2013; Views: 1239; Downloads: 235
.pdf Full text (3,06 MB)

8.
UPORABA MEDIJEV PRI POUKU ANGLEŠČINE NA NIŽJI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Nina Valentan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Uporaba medijev pri pouku angleščine na nižji stopnji osnovne šole v prvem teoretičnem delu predstavi uporabo angleščine kot prvega tujega jezika na nižji stopnji OŠ, vključevanje posameznega medija v proces poučevanja, vlogo učiteljev pri uporabi določenega medija in s tem vpliva posameznega medija na splošno znanje učencev nižjih razredov osnovnih šol. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi pa je bil raziskati dejavnike, ki vplivajo na uporabo avdio ter avdio vizualnih medijev pri učenju angleščine kot tujega jezika ter analizirati pogostost uporabe posameznega medija pri poučevanju. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Vzorec je obsegal 46 učiteljev angleškega jezika na nižji stopnji osnovne šole. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji aktivno vključujejo medije v izobraževalni proces angleškega jezika v nižjih razredih osnovne šole. Večina učiteljev le-te uporablja večkrat tedensko pri pouku. Najpogosteje pa jih uporabijo z namenom, da učencem predstavijo učno snov natančno in nazorno. Računalnik in internet sta medija, ki ga mlajši učitelji najpogosteje uporabijo pri pouku na nižjih stopnjah, medtem ko sta CD in DVD predvajalnik medija, ki ga pogosteje uporabljajo starejši učitelji. Tendence kažejo, da je uporaba kasetofona vse manj uporabna. Večina učiteljev meni, da je opremljenost osnovnih šol z določenimi mediji dobra in da uporaba določenega medija prispeva k boljšemu znanju učencev.
Keywords: - osnovna šola - učitelji - angleški jezik kot prvi tuji jezik - mediji - strokovna usposobljenost
Published: 24.02.2014; Views: 1183; Downloads: 121
.pdf Full text (893,56 KB)

9.
Učitelji geografije v poklicnih biografijah o vplivih na svoj profesionalni razvoj
Eva Konečnik Kotnik, Marija Javornik Krečič, 2011, original scientific article

Abstract: V razpravi prikazujemo razmišljanja učiteljev geografije o vplivih na njihov profesionalni razvoj. V prvem delu prispevka na kratko predstavimo dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj. V nadaljevanju predstavljamo rezultate kvalitativne empirične raziskave, izvedene v obdobju od septembra do oktobra 2010, katere temeljni namen je bil dobiti poglobljen vpogled v razmišljanja učiteljev geografije o vprašanju vplivov na njihov profesionalni razvoj, in sicer s pomočjo avtobiografij. Rezultati pokažejo, da lahko iz poklicnih biografij prepoznamo v teoretičnem delu opredeljene faze oz. dejavnike razvoja. Rezultati so lahko v pomoč pri razvijanju podpore učiteljevemu delu.
Keywords: učitelji, geografija, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost
Published: 10.07.2015; Views: 673; Downloads: 46
.pdf Full text (84,59 KB)
This document has many files! More...

10.
ODGOVORNOST ZA USTREZNO SESTAVO NADZORNIH SVETOV
Miha Kerin, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da je korporativno upravljanje v Sloveniji v krizi. Glede na naloge in pristojnosti organa vodenja oziroma njegovih članov so najprej njihova dejanja tista, ki povzročajo krizo v gospodarskih družbah in krizo korporativnega upravljanja nasploh. Vendar imajo svoj prispevek k nastanku krize tudi nadzorni sveti ter njihovi člani, ki ne opravijo svojih nadzorstvenih nalog. Magistrska naloga nadalje izhaja iz predpostavke, da je slovenska korporativna pravna ureditev načeloma dobra. Ta predpostavka se nanaša tudi na položaj nadzornega sveta v gospodarski družbi in na njegove pristojnosti. Nadzorni svet družbe je organsko neodvisen od drugih organov družbe in od članov družbe (delničarjev in družbenikov), kar enako velja za člane nadzornega sveta. Položaj in pristojnosti, ki jih ima, mu zagotavljajo, da je njegovo delo lahko učinkovito. Ob teh predpostavkah pa vzroki za neučinkovitost nadzornega sveta niso zunaj konkretnega nadzornega sveta, ampak gre vzroke za neučinkovitost konkretnega nadzornega sveta iskati znotraj nadzornega sveta samega, to je zlasti v njegovi sestavi in pri njegovih članih. Ustrezna kadrovska sestava nadzornega sveta je zato eden pomembnejših ukrepov za preprečevanje nastanka krize v gospodarski družbi in krize korporativnega upravljanja nasploh. V nalogi analiziram, kdo je dolžan skrbeti za ustrezno kadrovsko sestavo nadzornega sveta in kakšna je njegova odgovornost. Ti dve vprašanji in iskanje odgovora nanju je glavna tema magistrske naloge, za katero uporabljam izraz odgovornost za ustrezno sestavo nadzornega sveta. V gospodarski družbi se članstvo v nadzornem svetu zagotavlja preko dveh osnovnih funkcij, in sicer preko predlagalne funkcije in preko odločevalske funkcije, zato so za ustrezno sestavo nadzornega sveta odgovorne osebe oziroma organi družbe (in njihovi člani), ki in ko predlagajo kandidate za člane nadzornega sveta, ki in ko odločajo o članih nadzornega sveta ter ki in ko predlagajo odpoklic in odločajo o odpoklicu članov nadzornega sveta. Predlagateljev je v gospodarski družbi več, prav tako pa tudi odločevalcev. Najpomembnejši predlagatelji oziroma odločevalci so tisti, ki v praksi najbolj vplivajo na ustrezno sestavo nadzornega sveta. To sta v (nedržavni) družbi nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov in skupščina kot odločevalec o članih nadzornega sveta. V državnem podjetju je najpomembnejši predlagatelj SDH, ki ima preko večine glasov na skupščini družbe v bistvu tudi odločevalsko funkcijo. V magistrski nalogi je opredeljen pojem odgovornosti za ustrezno sestavo nadzornega sveta in glede na tako opredeljen pojem analizirana odgovornost posameznih predlagateljev in odločevalcev v tej zvezi. Nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov za člane nadzornega sveta ima zelo konkretne naloge v zvezi z zagotavljanjem ustrezne sestave nadzornega sveta in kršitev teh nalog je lahko tudi pravno sankcionirana. Sankcije se vselej nanašajo na posamezne člane nadzornega sveta, ne pa na organ. Pomembne naloge nadzornega sveta v tej zvezi so tudi letno ocenjevanje lastne učinkovitosti, ugotavljanje, pri kakšni sestavi bi bil nadzorni svet najbolj učinkovit in na tej podlagi tudi oblikovanje predlogov za odpoklic članov nadzornega sveta, katerih delo negativno vpliva na učinkovitost nadzornega sveta. Odgovornost skupščine za ustrezno sestavo nadzornega sveta izvira iz okoliščine, da je pristojna za izvolitev članov nadzornega sveta in za odločanje o njihovemu odpoklicu. V pravu obstaja dovolj opore za razlago (za izluščenje pravnega pravila), da je skupščina soodgovorna za ustrezno sestavo nadzornega sveta, ko ima na voljo dovolj informacij, da sprejme ustrezno kadrovsko odločitev, pa zavestno ne izvoli ustrezno sestavljenega nadzornega sveta. Njena soodgovornost se kaže v uporabi instituta deljene odgovornosti, katerega posledica je, da se za delež prispevka skupščine k neučinkovitosti nadzornega sveta zmanjša odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta.
Keywords: korporativno upravljanje, ustrezna sestava nadzornega sveta, strokovna usposobljenost, neodvisnost, (potencialni) konflikt interesov, kandidacijski postopek, volitve članov nadzornega sveta, odgovornost članov organov vodenja in nadzora družbe, volenti non fit iniuria, culpa in eligendo, deljena odgovornost
Published: 07.04.2016; Views: 1009; Downloads: 224
.pdf Full text (1,56 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica