| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Strokovna usposobljenost zborovodij odraslih pevskih zborov v sloveniji : magistrsko delo
Špela Pučko, 2022, master's thesis

Abstract: Zborovodja ali dirigent je osrednja osebnost pevskega zbora in prav od njega je odvisna kvaliteta pevskega zbora. Če bo njegovo strokovno znanje pomanjkljivo, bo pomanjkljivo tudi znanje pevcev. Dobrega zborovodjo ali dirigenta združuje kombinacija določenih občečloveških lastnosti, glasbenih sposobnosti, strokovnega glasbenega znanja, dobra metodika dela in izkušenj in prav te smo podrobneje opisali v teoretičnem delu magistrskega dela. Poleg tega smo predstavili možnosti formalnega in neformalnega izobraževanja zborovodij in dirigentov v Sloveniji ter razložili pomen izkušenj in vseživljenjskega učenja za zborovodjo in dirigenta. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o strokovni usposobljenosti zborovodij in dirigentov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 163 zborovodij in dirigentov odraslih pevskih zborov v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so slovenski zborovodje visoko strokovno usposobljeni za vodenje odraslih pevskih zborov, da svoje osebnostne lastnosti in glasbene sposobnosti ocenjujejo kot dobre, če ne že celo odlične in da k vodenju pevskega zbora pristopajo z visoko mero ambicioznosti.
Keywords: strokovna usposobljenost, zborovodja, dirigent, odrasli pevski zbor
Published in DKUM: 04.02.2022; Views: 272; Downloads: 42
.pdf Full text (2,90 MB)

2.
Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki Sloveniji
Sara Trstenjak, 2017, professional article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je pregledati in oceniti stanje zasebnega varovanja, strokovno usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo po prehodnem petletnem obdobju od sprejetja Zakona o zasebnem varovanju leta 2011 do marca leta 2016. Metode: V prvem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Na podlagi izbrane domače literature in zakonodaje je bila uporabljena metoda analize in interpretacije vsebine pisnih in internetnih virov. Drugi del prispevka zaokrožuje empirična metoda. Izdelana je bila spletna anketa, ki so jo izpolnili varnostni menedžerji zasebnih varnostnih družb. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo programov za kvantitativno analizo (SPSS in Microsoft Excel). Ugotovitve: Večinsko mnenje oseb, odgovornih za zakonitost, strokovnost in učinkovitost storitev varovanja, je, da je regulativa na področju zasebnega varovanja ustrezna. Pogrešajo predvsem večji pomen tehničnega varovanja, konstruktivni nadzor s strani Inšpektorata RS za notranje zadeve, sodelovanje s predstavniki policije, teoretično in praktično kakovostnejša usposabljanja, strokovne monografije in posledično dvig kakovosti storitev zasebnega varovanja ter s tem ugled dela zasebnega varnostnika v družbi. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca izraža raziskava problematiko zasebnega varovanja skozi oči varnostnih menedžerjev. Ugotovitev zaradi manjšega vzorca ni mogoče posploševati in so namenjene predvsem strokovni javnosti, ki si prizadeva za izboljšanje zasebnega varovanja. Praktična uporabnost: Izsledki članka nam poleg vpogleda v značilnosti obravnavane tematike ponujajo podlago za nadaljnje raziskovanje, hkrati pa nakazujejo možne rešitve obravnavanega problema na ravni države. Izvirnost/pomembnost prispevka: Po pregledu obstoječe literature menimo, da prispevek tovrstno problematiko obravnava med prvimi.
Keywords: zasebno varovanje, zasebnovarnostno osebje, varnostniki, strokovna usposobljenost, policija, sodelovanje, Slovenija
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 512; Downloads: 56
.pdf Full text (719,40 KB)
This document has many files! More...

3.
Strokovna usposobljenost in osebnostne značilnosti strokovnih delavcev v slovenskih zaporih
Danijel Prevolšek, Jerica Žibert, Rok Hacin, 2018, professional article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti osebnostne značilnosti in specialna strokovna znanja strokovnih delavcev, ki so po mnenju zaposlenih strokovnih delavcev v slovenskih zaporih pomembna pri delu z obsojenci. Metode: Za potrebe študije, ki je potekala od aprila do maja 2017, je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil v obliki spletne ankete posredovan 97 strokovnim delavcem v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu. Statistične analize so bile izvedene s programskim orodjem SPSS. Ugotovitve: Strokovni delavci so kot najpomembnejše osebnostne lastnosti pri svojem delu navedli odločnost, empatijo, komunikativnost, zanesljivost in strpnost. Večina je kot najpomembnejša strokovna znanja izpostavila komunikacijo s težavnimi strankami, reševanje konfliktnih situacij, osnovno znanje psihologije, poznavanje zakonodaje in vodenje svetovalnih razgovorov. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev študije predstavlja velikost in struktura vzorca, ki onemogoča posploševanje rezultatov na vse skupine strokovnih delavcev. Hkrati obstaja možnost, da so strokovni delavci, ki so sodelovali v študiji, podali socialno zaželene odgovore zaradi strahu pred razkritjem odgovorov oziroma njihove identitete in morebitnih sankcij, ki bi sledile. Praktična uporabnost: Ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnjo razpravo, morebitne spremembe usposabljanja strokovnih delavcev in pomoč vodstvu zaporov pri iskanju bodočih kadrov za strokovno delo z obsojenci. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja prvo strokovno študijo o osebnostnih značilnostih in specialnih strokovnih znanjih strokovnih delavcev v slovenskem zaporskem sistemu.
Keywords: zapori, strokovni sodelavci, osebne značilnosti, strokovna usposobljenost
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 485; Downloads: 47
.pdf Full text (359,92 KB)
This document has many files! More...

4.
Usposobljenost reševalcev za ukrepanje ob poškodbah glave
David Ugovšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Hude poškodbe glave so za zdravstvene delavce še vedno velika uganka, saj pri poškodovancu pustijo posledice, s katerimi se mora naučiti živeti. Preučili smo vrste poškodb glave, glavne simptome in prvo pomoč, katero morajo zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči dobro poznati. Metodologija: Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, raziskovalni del temelji na kvantitativni metodologiji. Pri raziskovalnem delu smo si pomagali z vprašalnikom, ki smo ga v natisnjeni obliki razdelili med ciljno skupino. Rezultati: Pri analizi podatkov smo ugotovili, da je med reševalci zaposlenih več izkušenejših reševalcev kot tistih, ki še nimajo toliko izkušenj. Ugotovili smo, da 34 % reševalcev še vedno ne obvlada področja poškodb glave, kot bi ga morali, kar lahko privede do hujših zapletov pri posredovanju ob nesrečah, v katere so vključene osebe s hudo poškodbo glave. Sklep: Na kakovost preživetja poškodovancev s hudo poškodbo glave imajo reševalci velik vpliv, saj so mnogokrat oni tisti, ki s svojim znanjem preprečijo trajno invalidnost ali celo smrt. Anketiranci so v povprečju pokazali dobro znanje iz področja poškodb glave, kljub temu da na vsa vprašanja niso odgovorili pravilno.
Keywords: zdravljenje, nujna medicinska pomoč, poškodovanec, strokovna usposobljenost, zgodnja prepoznava, Glasgow coma lestvica
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 809; Downloads: 184
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Tehnološka pismenost študentov, bodočih učiteljev, z vidika znanja, izkušenj ter ocene pomembnosti tehnologije v življenju in v procesu šolanja
Darjo Zuljan, Milena Valenčič Zuljan, 2015, original scientific article

Abstract: Participacija posameznika v hitro razvijajoči se družbi znanja zahteva poglobljeno in kritično razumevanje tehnologije in njenega vpliva na posameznika, okolje in družbo. Doseganje tehnološke pismenosti tako postaja pomemben imperativ nacionalnih politik, pri njegovem uresničevanju pa imata ključno vlogo izobraževanje in ustrezna usposobljenost učiteljev. V raziskavi nas je zanimalo, kakšna je tehnološka pismenost študentov, bodočih učiteljev, kakšne so njihove izkušnje s tehnološkim izobraževanjem v osnovni šoli, kako študenti, bodoči učitelji, ocenjujejo pomembnost tehnološkega izobraževanja v osnovni šoli in v procesu študija na fakulteti ter kako ocenjujejo vlogo in pomen tehnologije v življenju posameznika in družbe.
Keywords: tehnika in tehnologija, tehnološka pismenost, učitelji, strokovna usposobljenost, osnovne šole
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1084; Downloads: 87
.pdf Full text (227,26 KB)
This document has many files! More...

6.
Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kot dejavnik profesionalnega razvoja
Marija Pevec, 2012, review article

Abstract: Namen prispevka je predstaviti razmišljanja in ocene učiteljev praktikov o programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot pomembnega dejavnika učiteljevega profesionalnega razvoja. Podatke za kvalitativno raziskavo, izvedeno v času od decembra 2011 do februarja 2012, smo zbrali s polstrukturiranimi globinskimi intervjuji, v katerih so učitelji ocenjevali kakovost programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, njihov vpliv na praktično delo v razredu in predstavili predloge za njihovo izboljšanje. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teoretičnih spoznanj strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo z dejavniki profesionalnega razvoja učitelja kot delom vseživljenjskega učenja, pri katerem učitelj najbolj spodbuja kakovostno znanje pri učencih in razvija njihove osebne potenciale, ko sam neprestano usvaja novo znanje in reflektira svoje delo.
Keywords: učitelji, izobraževanje učiteljev, strokovna usposobljenost, profesionalni razvoj
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 722; Downloads: 138
.pdf Full text (163,32 KB)
This document has many files! More...

7.
Pedagoški pristop CLIL - izziv za profesionalni razvoj učiteljev tujega jezika na zgodnji stopnji šolanja
Katica Pevec Semec, 2015, original scientific article

Abstract: V prispevku nas je zanimalo, katere zmožnosti učitelji pripisujejo izvajalcem CLIL-a, sodobnega didaktičnega koncepta učenja in poučevanja tujih jezikov, na katerem temelji tudi učni načrt za tuje jezike v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Pri tem se naslanjamo na oz. upoštevamo ključne elemente didaktičnega koncepta CLIL po Coylu, ki odražajo večdimenzionalnost. Element večdimenzionalnosti je tudi dodana vrednost profesionalnega razvoja učiteljev v projektu Drei Hände - Tri roke - Tre mani. V raziskavi smo ugotovili, da je med štirimi elementi CLIL-a najbolj upoštevan jezik (komunikacija), najmanj pa kultura; med skupinskimi zmožnostmi učiteljev za izvajanje CLIL-a pa je najbolj opazna zmožnost "naučiti se narediti".
Keywords: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, tuji jeziki, zgodnje učenje, učne metode, CLIL, osnovne šole, večdimenzionalnost
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1098; Downloads: 163
.pdf Full text (655,66 KB)
This document has many files! More...

8.
Pedagoški delavci v strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja
Marija Javornik, Tina Vršnik Perše, Milena Ivanuš-Grmek, 2015, original scientific article

Abstract: V prispevku predstavljamo del rezultatov evalvacijske študije o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki nakazujejo, v kolikšni meri lahko za to poklicno skupino govorimo, da aktivno oblikuje in usmerja svoj poklicni razvoj. Na osnovi analize podatkov o tem, na katerih področjih poklicnega dela in preko katerih oblik se učitelji najpogosteje izobražujejo ter kako pogosto se strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo, lahko sklepamo, da premalo. Ob tem velja poudariti, da moramo za razumevanje značilnosti profesionalnega razvoja pri pedagoških delavcih v strokovnem in poklicnem izobraževanju izhajati iz specifik njihovega položaja med sfero izobraževanja in zaposlovanja in zato enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče podati.
Keywords: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, poklicno izobraževanje, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 954; Downloads: 126
.pdf Full text (150,18 KB)
This document has many files! More...

9.
Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju
Vanja Riccarda Kiswarday, original scientific article

Abstract: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Keywords: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 695; Downloads: 182
.pdf Full text (137,68 KB)
This document has many files! More...

10.
Kako učitelji kemije udejanjajo svoje potrebe profesionalnega razvoja v sistemu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja
Darinka Sikošek, Branka Čagran, 2016, original scientific article

Abstract: Osnovni namen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja je zagotavljanje profesionalnega razvoja in strokovne ter osebnostne rasti različnih poklicnih profilov, tudi učiteljev. Prav vrsta in kakovost programov, namenjenih nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, posebej učiteljem kemije, predstavlja osrednjo temo pričujočega prispevka. Izhajajoč iz rezultatov opravljene empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu učiteljev kemije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ugotavljamo, da je želja po razvoju kompetenc poglavitno gibalo (lat. nervus rerum) njihove udeležbe v programih iz Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, glavno oviro pa predstavlja neustrezen čas izvedbe programov (glede pedagoških obveznosti učiteljev). Seveda se učitelji najpogosteje udeležujejo posodobljenih programov, kakor tudi programov izven Kataloga.
Keywords: izobraževanje učiteljev, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, kemija
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 663; Downloads: 91
.pdf Full text (172,17 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica