| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POMEMBNOST PRI REVIDIRANJU, IZGOVOR ALI DEJSTVO?
Sara Šobernik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V procesu revizije mora revizor podati mnenje, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Da lahko revizor izrazi to mnenje, mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da računovodski izkazi kot celota ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Revizor mora za pridobitev zagotovila v fazi načrtovanja revizije opredeliti pomembnost pri revidiranju, katere izračun pa z Mednarodnimi standardi revidiranja ni natančno opredeljen, ampak je stvar revizorjeve strokovne presoje. Čeprav je včasih pomembnost težko določiti, so dobre presoje o njej bistvenega pomena za uspešno revizijo. Diplomsko delo je razdeljeno na tri poglavja. Prvo poglavje predstavlja teoretična izhodišča o pomembnosti. Drugo poglavje predstavlja pretekle raziskave na temo pomembnosti in ugotovitve, ki sem jih dobila na podlagi preteklih raziskav. Zadnje poglavje je namenjeno sklepu o mojih ugotovitvah.
Keywords: revidiranje, pomembnost, pomembnost pri revidiranju, strokovna presoja
Published: 21.10.2015; Views: 517; Downloads: 55
.pdf Full text (893,22 KB)

2.
Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrik
Tina Beranič, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način. Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika. Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov. Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode.
Keywords: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja
Published: 03.01.2019; Views: 472; Downloads: 96
.pdf Full text (8,61 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica