Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi preučujemo problematiko stresa na delovnem mestu in ugotavljamo njegovo povezavo s pojavom tihega odhajanja zaposlenih. Stres je eden največjih in najpomembnejših izzivov sodobnega delovnega okolja. Stres vpliva tako na posameznike, kot na organizacije. Izvori stresa so tako izven delovnega okolja, kakor v njem. Dejavniki v delovnem okolju, ki zaposlenim povzročajo stres vplivajo na motivacijo zaposlenih, poveča se tveganje za različne zdravstvene težave, izgorelost itd. V organizaciji se lahko pojavi tudi tiho odhajanje zaposlenih. Negativne posledice stresa se kažejo tudi na upadu produktivnosti in uspešnosti organizacije. Glavni cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali stres vpliva na tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo koncept stresa, različne vrste stresa, simptome stresa in njegove posledice. Stres povzročajo različni dejavniki, ki jih glede na mesto izvora delimo na stresorje v delovnem okolju (neugodne delovne razmere, slabi odnosi s sodelavci in nadrejenimi, odgovornost za druge zaposlene, časovni pritiski in preobremenjenost idr.) in stresorje izven delovnega okolja. Poznamo številne simptome stresa, tako čustvene, kot fizične, vedenjske in psihološke. Stres povzroča številne negativne posledice za zaposlene in organizacijo, kot so zmanjšana produktivnost, slabše duševno in fizično zdravje zaposlenih, višja fluktuacija in zmanjšanje uspešnosti organizacije. Da bi preprečili te negativne posledice stresa je pomembno, da posamezniki in organizacije izvajajo ukrepe za premagovanje in obvladovanje stresa. Gre za ukrepe, povezane z zdravim življenjskim slogom zaposlenih (zdrava prehrana, telesna dejavnost, joga, meditacija, odsotnost kajenja in psihoaktivnih snovi idr.), kakor tudi za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na oblikovanje delovnih mest (preoblikovanje dela, uvedba fleksibilnega delovnega časa, kroženje itd.). Nadalje smo predstavili koncept tihega odhajanja zaposlenih (ang. quiet quitting), ki postaja v organizacijah vse pogostejše. Gre za vedenje, ko zaposleni opravljajo le nujne delovne naloge, da obdržijo zaposlitev. Vzroki za tiho odhajanje so različni: prenizke plače, slabe možnosti za razvoj kariere in napredovanje, nepravično ocenjevanje, slabo delovno okolje idr.. Tiho odhajanje prinaša višjo fluktuacijo zaposlenih, zmanjšano pripadnost zaposlenih organizaciji, znižuje produktivnost in uspešnost organizacije. V empiričnem delu smo preučevali zaznavanje stresa, izvore in posledice stresa, ukrepe za premagovanje stresa ter prisotnost tihega odhajanja med zaposlenimi v organizaciji X. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v izbrani organizaciji doživljajo stres zaradi dela, ki ga opravljajo. Ob tem kot najpogostejše stresorje navajajo preobremenjenost, časovne pritiske in težke delovne razmere. Zaposleni kot najpogostejše posledice, ki jih občutijo navajajo čustvenost, občutek utrujenosti, izčrpanosti in izgorelosti ter živčnost in napetost. Za premagovanje stresa zaposleni največkrat določijo prioriteto delovnih nalog, poiščejo pomoč sodelavca ter si vzamejo kratek odmor. Po drugi strani pa kot ukrepe, ki jih najpogosteje izvaja organizacija navajajo spodbujanje sodelovanja med zaposlenimi, spodbujanje zdravega načina življenja ter omogočanje sodelovanja pri izboljšavah delovnega okolja in organizacije dela. Prav tako smo ugotovili, da je tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji prisotno in da stres vpliva na pojav tihega odhajanja zaposlenih. Za zmanjšanje obeh negativnih dejavnikov bi bilo smiselno izvesti razbremenitev zaposlenih s preoblikovanjem delovnih mest in zaposlitvijo dodatnega kadra.
Keywords: stres, stresorji, posledice stresa, tiho odhajanje, javne organizacije
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (2,43 MB)

Abstract: S stresom se srečujemo tako v vsakodnevnih izzivih kot na delovnem mestu. V okviru diplomskega dela smo predstavili stres kot odziv, ki ga doživi človek ob spremembah, ki se pojavijo v okolju, v katerem deluje. Na posameznika lahko ima pozitivne ali negativne učinke, pomembno pa je, da vsaka oseba poskrbi, da so slednji izraženi v najmanjši možni meri. Vsak posameznik se na različne situacije odzove drugače, kljub temu pa so simptomi stresa v večini primerov podobni. Simptomi lahko čez čas prerastejo v posledice, kar vpliva tako na zdravje posameznika kot na rezultate in odnose znotraj organizacije, v kateri oseba deluje. Stres lahko izvira tako iz zunanjega okolja kot notranjega okolja podjetja, zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo, kje je težava, in jo nato na pravilni način tudi odpravimo. V diplomskem delu opisujemo različne individualne tehnike obvladovanja stresa kot tudi tehnike obvladovanja na ravni organizacije, ki v veliki meri pripomorejo k zmanjšanju ravni stresa in posledično boljšemu počutju ter večji produktivnosti. V drugem delu diplomskega dela smo podatke, ki smo jih pridobili v teoretičnem delu, preverili tudi na izbranem podjetju. S pridobljenimi informacijami, ki smo jih zbrali v prvem delu, smo lahko v empiričnem delu določili raven stresa pri zaposlenih v anketiranem podjetju.
Keywords: stres, posledice stresa, stresorji, delovno okolje, premagovanje stresa
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 811; Downloads: 228
Full text (2,17 MB)

Abstract: Pri definiranju stresa so pomembne različne opredelitve, teorije in modeli stresa. Prva opredelitev, ki sta jo podala Holmes in Rahe, se osredotoča na zunanje vire stresa in predlaga, da do stresne reakcije pride zaradi zunanjih dražljajev. Večji kot je pritisk na posameznika, večja je možnost, da mu bo ta podlegel. Selye se je osredotočal na stres kot reakcijo, oziroma kot fiziološki odziv na škodljivi dražljaj, ki poteka v treh fazah: v prvi se telo na stres odzove z opozorilno reakcijo. V drugi stopnji – stopnji upora, se telo pripravi na spopad s stresom. Ko pa stres prične presegati posameznikove zmogljivosti, pride do končne faze – izčrpanosti. Zadnja faza doživljanja stresa je stanje izgorelosti oziroma burnout. Takrat telo pregori in tako podleže pritisku. Pojem izgorelost se običajno pojavi v kontekstu delovnega okolja. Delovna izgorelost obsega tri dimenzije: izčrpanost (izgorelost na čustveni ravni), cinizem (depersonalizacija) in izguba strokovne oziroma poklicne učinkovitosti. Poučevanje stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih je smiselno zaradi velikega pritiska, ki je vsakodnevno prisoten na delovnem mestu, še posebej v situacijah, kjer zaposleni opravlja delo z ljudmi. Delu s strankami pripisujemo visoko raven stresa prav zaradi človeškega stika, ki s seboj prinese čustva in čustvene reakcije. Pri obvladovanju in preprečevanju stresa bi se tako morali pogovarjati že o preventivi.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, stresorji, izgorelost, burnout, nepremičninski posrednik
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 777; Downloads: 165
Full text (2,20 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je zajeto vse o stresu, vrstah stresnih motenj, posttravmatski stresni motnji, vrstah stresorjev v uniformiranih službah (Policija, vojska, gasilci, in zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči), ter metodah zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Stres je fenomen, s katerim se srečujemo vsak dan. V nas vzpodbudi stresno reakcijo, katera je lahko pozitivna ali negativna. Med nekatere hujše oblike stresnih motenj, katere vir so travmatični stresorji, spada posttravmatska stresna motnja. Ali se bo motnja razvila ali ne je v veliki meri odvisno od več dejavnikov, katere sem podrobno razčlenil v diplomski nalogi. Pripadniki uniformiranih služb se pri svojem delu srečujejo s številnimi stresorji, ki so lahko proizvod okolja ali pa proizvod delovanja človeka. V diplomskem delu sem se osredotočil in izbral štiri skupine poklicev: policiste, vojake, gasilce in pa zdravstvene delavce nujne medicinske pomoči. Raziskal sem stresorje, ki so specifični za vsako skupino in poiskal ali obstajajo stresorji, ki so skupni vsem štirim skupinam. Obstajajo številne metode zdravljenja posttravmatske stresne motnje. Osredotočil sem se na terapevtske pristope in na zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil. Ugotavljal sem, kateri pristop je bolj učinkovit in kakšne so prednosti obeh metod. Fenomen posttravmatske stresne motnje je v znanstvenih krogih še zmerom premalo raziskan, čeprav so znaki ogromnega napredka v zadnjih dvajsetih letih. Zdi se mi pomembno, da se o problematiki govori in raziskuje, saj lahko z razumevanjem stresa in motenj, ki jih povzroča veliko bolje razumemo družbo, kot celoto in pa medosebne odnose, ki tvorijo vezi med posamezniki.
Keywords: diplomske naloge, stres, psihologija, posttravmatska stresna motnja, operativni stresorji
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 1452; Downloads: 189
Full text (1,37 MB)

Abstract: Namen prispevka: Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela. Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo. Metodologija: Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem. Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov. Ugotovitve: Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole). Omejitve/uporabnost raziskave: V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Keywords: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Published in DKUM: 12.05.2020; Views: 903; Downloads: 37
Link to full text
This document has many files! More...