| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Telesna aktivnost in psihološka odpornost vzgojitelja
Neja Kolenc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo želeli raziskati povezanost redne telesne aktivnosti s psihološko odpornostjo pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. S pomočjo deskriptivne metode raziskovanja smo raziskali vzorec 79 anketirancev in podatke kvantitativno obdelali. Tako smo pridobili pomembne ugotovitve o količini telesne aktivnosti in psihološke odpornosti, ki odlikuje anketirane vzgojitelje. Do ugotovitev smo prišli prek Mednarodnega vprašalnika telesne aktivnosti (International psysical activity questionnaire), ki nam nudi standardno kategorizacijo telesne aktivnosti na nizko, zmerno in visoko telesno aktivne posameznike, ter prek Lestvice psihološke odpornosti (Brief Resilience Scale), prek katere pridemo do standardnih kategorij psihološke odpornosti (nizka, normalna in visoka). Na podlagi razvrstitve anketirancev v kategorije in dobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta telesna aktivnost in psihološka odpornost zmerno povezani, kar smo podkrepili tudi z izsledki iz literature. Z raziskavo smo posledično ob preverjanju količine in intenzivnosti telesne aktivnosti prišli tudi do zaključka, da se pedagoški delavci v vrtcih gibljejo v skladu z veljavnimi smernicami. Kar zadeva psihološko odpornost, pa lahko po obdelavi podatkov izpeljemo sklep, da med različno starimi vzgojitelji oziroma vzgojitelji, ki poučujejo v različnih starostnih skupinah, ni razlik.
Keywords: čuječnost, psihološka odpornost, stres, stresor, telesna aktivnost
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1089; Downloads: 193
.pdf Full text (648,13 KB)

2.
Analiza stresa v mikro in malih podjetjih v Podravski regiji
Mojca Bedenik, 2016, master's thesis

Abstract: V današnjem svetu se ljudje neprestano srečujemo s številnimi najrazličnejšimi obveznostmi in nenehnim pomanjkanjem časa, kar povzroča obremenjenost, izčrpanost in s tem povezan prekomerni stres. Zaradi hitrih in neprestanih sprememb se pojavlja negotovost in pretirana zaskrbljenost, dodatne težave, ki jim ni videti konca, pa povzročajo tudi zapleteni medsebojni odnosi. Stres je zaradi vseh slabih posledic, ki jih povzroča, dobil negativen predznak, čeprav se je že v preteklosti pojavil kot telesna reakcija v nevarnih okoliščinah z namenom, da je človeku pomagal preživeti. Določena mera stresa je še vedno koristna, saj posameznika napolni z dodatno energijo in ga motivira k dokončanju želenih ciljev. Stres pa postane škodljiv in nevaren, ko ga posameznik ne zna oziroma ne zmore obvladovati, kar pomeni, da presega njegove sposobnosti. Stres je večdimenzionalen pojav. Lahko je pozitiven ali negativen, pojavlja se lahko vsakodnevno ali občasno, povzročijo ga lahko tako notranji kot zunanji dejavniki, lahko je kratkotrajen ali dolgotrajen in tako dalje. Ob pojavu stresa se pri posamezniku pričnejo pojavljati številni simptomi, in sicer tako telesni, vedenjski, čustveni kot tudi miselni. V kolikor posameznik ni pozoren na pojav teh simptomov, se lahko okrepijo in sčasoma nastopijo negativne posledice. Stres je v sodobni družbi nenehno prisoten in se pojavlja na prav vseh področjih, torej tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu, kjer je negativni stres še posebej izrazit. Zaposlenim povzroča zaradi vse večjih zahtev, nenehnih pritiskov in povečanega obsega obveznosti dodatne nevšečnosti in težave. Gospodarska kriza v zadnjem desetletju pa je še dodatno okrepila pojav stresa v podjetjih. Predvsem so zelo ranljiva skupina mikro in mala podjetja, ki so bolj dovzetna za spremembe iz okolja, le-te pa lahko pričnejo ogrožati celo njihov obstoj. Stres je mogoče zmanjšati oziroma obvladati z obvladovanjem stresorjev ali spreminjanjem mišljenja oziroma dojemanja. Kadar pa ljudje na nastalo situacijo nimamo vpliva oziroma ne moramo spremeniti svojega pogleda na svet, pa jo moramo sprejeti. Na ravni posameznika obstajajo številne najrazličnejše metode in tehnike za zmanjšanje in obvladovanje stresa, ki se nanašajo na področja zdravega načina življenja, sprostitve telesa in umirjanja misli, spremembe načina mišljenja, dobre organiziranosti in učinkovitega upravljanja s časom, obvladovanja jeze in uspešnega reševanja konfliktov ter boljših medčloveških odnosov. Na ravni organizacije pa lahko stres zmanjšajo s preventivnimi ukrepi, spreminjanjem odzivov na stres s pomočjo informiranja in izobraževanja ali nudenjem strokovne pomoči. Z raziskavo o stresu v mikro in malih podjetjih v podravski regiji smo želeli ugotoviti: − kateri so največji vzroki stresa na delovnem mestu; − kateri simptomi stresa se pri posamezniku najpogosteje pojavljajo; − katere načine obvladovanja stresa zaposleni najpogosteje uporabljajo; − ali obstajajo statistično značilne razlike pri vzrokih stresa na delovnem mestu, pojavu simptomov stresa in načinih obvladovanja stresa glede na organizacijsko obliko, čas delovanja podjetja in glede na spol ter − ali obstaja negativna povezava med izraženostjo simptomov stresa in obvladovanjem stresa. Na osnovi teoretičnih spoznanj in raziskave smo na koncu oblikovali priporočila za zmanjševanje oziroma obvladovanje stresa na delovnem mestu v mikro in malih podjetjih.
Keywords: stres, stresor, škodljivi stres, stres na delovnem mestu, obvladovanje stresa, dobro počutje
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 1369; Downloads: 171
.pdf Full text (2,67 MB)

3.
POVEZANOST KONFLIKTA MED DELOM IN DRUŽINO Z VIDIKA TELESNEGA ZDRAVJA: SISTEMATIČNI PREGLED LITERATURE (2000-2015)
Vanja Blagotinšek, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je pridobiti odgovor na vprašanje, ali se konflikt med delom in družino odraža na (slabši) kvaliteti telesnega zdravja. Na to vprašanje smo skušali odgovoriti s pomočjo sistematičnega pregleda znanstveno raziskovalne literature. V bazah člankov PubMed in PsychArticles smo iskali članke, v katerih so raziskovalci poročali o odnosu med konfliktom med delom in družino ter telesnim zdravjem, z zdravjem povezanimi negativnimi vedenji ali splošnim zdravjem, in ki so bili objavljeni med letoma 2000 in 2015. Našli smo 37 relevantnih znanstveno raziskovalnih člankov. Tekom prebiranja le-teh smo ugotovili, da so raziskovalci svoje rezultate interpretirali na podlagi še ostalih člankov, ki jih nismo našli v sklopu prvega iskanja literature. Zato smo naknadno v pregled literature vključili še 15 člankov. Opisali smo značilnosti vključenih vzorcev, merske instrumente, ki so jih uporabili raziskovalci za proučevanje konstruktov, in opisali teorije, na podlagi katerih so avtorji interpretirali najdene rezultate. Te teorije smo združili v združen model, ki bi lahko razložil, kako je konflikt med delom in družino povezan s poslabšanim telesnim zdravjem. Ugotovili smo, da obstaja močan dokaz glede povezave med konfliktom med delom in družino (KDD) ter slabšim telesnim zdravjem ter da obstaja srednje močan dokaz o povezavi med konfliktom med službo in družino (KSD) ter konfliktom med družino in službo (KDS) ter slabšim telesnim zdravjem. Ugotovili smo, da obstaja močan dokaz, da sta KSD in KDS povezana s slabšim zdravjem na splošno. Na podlagi rezultatov smo prav tako lahko pokazali, da obstaja srednje močan dokaz o povezavi KDD z zdravjem povezanimi negativnimi vedenji in da ne obstajajo konsistentni rezultati glede povezanosti med KSD in KDS ter negativnimi z zdravjem povezanimi vedenji.
Keywords: Konflikt med delom in družino, konflikt med delom in družino kot stresor, telesno zdravje, vedenja povezana s slabšim telesnim zdravjem, zdravje na splošno, sistematični pregled literature
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 2541; Downloads: 414
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Depresija in stres : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Petra Nagode, 2008, undergraduate thesis

Keywords: depresija, stres, stresor
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 2998; Downloads: 160

5.
STRES ZAPOSLENIH V GOSTINSTVU
Monika Petrič Pečavar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Stres na delovnem mestu predstavlja vedno večji problem v današnjih časih. Predstavlja strošek za delodajalca in vpliva na zdravje zaposlenih. Stres na delovnem mestu povzročajo predvsem visoka zahtevnost dela, nerealno postavljeni roki, previsoka pričakovanja nadrejenih, pogosto spreminjanje dela, uvajanje novih tehnologij, hiter tempo dela in nezanesljivost delovnega mesta. Na stres bi morali biti pozorni tako zaposleni, kot tudi delodajalci. Posameznik lahko postane bolj odporen na stres, vendar pa s tem ne odpravi nekaterih vzrokov stresa, ki izvirajo iz delovnega okolja. Prav zato bi morali pristopiti k odpravljanju stresa tudi delodajalci z obveščanjem in izobraževanjem zaposlenih o problematiki stresa ter odpravljanjem ali omejevanjem stresnih dejavnikov, kjer bi bilo možno. V diplomski nalogi smo predstavili stres, vpliv stresa na naše delo in kako ga obvladati oziroma ga celo preprečiti. Raziskavo smo osredotočili na zaposlene iz gostinskih zasebnih in javnih lokalov. Uporabili smo tehniko anketiranja, ki je potekala anonimno. Ugotovili smo, da je večina zaposlenih zadovoljna z delom, ki ga opravljajo, stres na njihovem delovnem mestu pa jim najpogosteje povzroča narava njihovega dela. Ko čutijo, da so pod stresom, ga skušajo na nek način obvladovati. Pokazalo se je tudi, da stres nima večjega vpliva na njihovo zasebno življenje, ter da podjetja večinoma zanemarjajo vpliv stresa na zaposlene.
Keywords: stres, delovno mesto, stresor, gostinstvo
Published in DKUM: 27.07.2011; Views: 2043; Downloads: 277
.pdf Full text (2,75 MB)

6.
STRES NA DELOVNEM MESTU KRIMINALISTA V MOBILNEM KRIMINALISTIČNEM ODDELKU MARIBOR
Gregor Pisanec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je razdeljena na tri tematske dele, in sicer v začetku opisuje sam stres in njegove posledice, nato preide na izgorevanje, na koncu pa se osredotoči na stres v poklicu kriminalista. Diplomska naloga se dotakne tudi različnih vzrokov stresa, problema samih posledic stresa in opisuje tudi tehnike kako premagamo stres. Preden diplomska naloga preide na raziskavo o pojavu stresa v mobilnem kriminalističnem oddelku v Mariboru in Celju, opisuje pojav stresa na delovnem mestu na splošno, nato policijo kot organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in končno predstavi organizacijo mobilnih kriminalističnih oddelkov v Republiki Sloveniji, njihove naloge in namen njihovega delovanja. Na koncu pa je prikazan tudi anketni vprašalnik in rezultati izvedene ankete.
Keywords: Stres, stresor, dejavniki stresa, vzroki stresa, posledice stresa, policija, mobilni kriminalistični oddelki
Published in DKUM: 26.08.2010; Views: 2738; Downloads: 369
.pdf Full text (436,54 KB)

7.
STRES NA DELOVNEM MESTU X BANKE
Matjaž Trtnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Namen tega diplomskega dela je predstaviti dejstva o prisotnosti stresa na delovnem mestu v X banki, ki sem jih pridobil s pomočjo raziskave v konkretni organizaciji. Cilj dela je zajeti različna poglavja in področja izbrane teme, jih preučiti in oceniti obstoječe stanje v podjetju, ter na podlagi zbranih podatkov podati predloge za izboljšave. Diplomsko delo sestavlja osem poglavij, kot celoto pa bi ga lahko razdelil na tri dele: V prvem, teoretičnem delu, bom za boljše razumevanje pojava stresa v delovnem okolju s pomočjo literature predstavil nekaj temeljnih pojmov, ki ga opredeljujejo. Drugi, praktični del tega diplomskega dela bom začel z opredelitvijo problema, ciljev raziskave, postavitvijo nekaterih delovnih hipotez ter metodologijo raziskave. V nadaljevanju se ta drugi del nanaša na predstavitev konkretnih rezultatov izvedene ankete. Osredotočil se bom na šest področij, ki so me pri pridobivanju informacij in podatkov od anketirancev najbolj zanimala. Temu delu sledi tretji, najprej s povzetkom raziskave, ugotovitvami in analizo obstoječega stanja. Zadnje poglavje diplomskega dela vsebuje zaključke s predlogi za izboljšave, ki bi po mojem mnenju lahko pripomogli k izboljšanju obstoječega stanja. Stres je v sodobnih časih postal naravno stanje vsakdanjega življenja, zato s tem diplomskim delom želim prispevati k čimbolj optimalnemu zavedanju in razumevanju tega pojava. Po mojem mnenju je namreč prav to prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju.
Keywords: stres, delovno okolje, stresor, delovna storilnost, obvladovanje stresa
Published in DKUM: 20.08.2010; Views: 2203; Downloads: 223
.pdf Full text (2,37 MB)

8.
ANALIZA STRESA V PODJETJU HIT ŠENTILJ D.D. IN PROGRAM PREPREČEVANJA
Natalija Pučko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Stres je vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Določena količina stresa je koristna in nas spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa deluje prav nasprotno. Stres ljudi spodbuja in motivira. Manjše stresne dogodke sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj zaradi česar je življenje zanimivo. Če je teh dogodkov preveč, se pokažejo kot motnja v zdravju — nespečnost, napetost, glavobol, itd. ter druge bolezni povezane z stresom. Danes je stres dejavnik, ki načne naše zdravje, in če nimamo ustreznih strategij za njegovo upravljanje, lahko uniči vse naše predhodne dosežke. V sodobnem poslovnem svetu so najbolj uspešni tisti, ki imajo dobre ideje in jih tudi učinkovito uresničijo. To so tisti, ki znajo svoje potenciale čim bolj izkoristiti, navdušiti in prepričati druge. Stres na delovnem mestu pa postaja čedalje večja težava tako za posameznika kot za organizacijo. Stres povzroča neskladnost med nami in našim delom, nasprotujočimi zahtevami med našimi vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Zavedati se moramo, da na določene dejavnike v podjetju - neustrezna organizacija dela, slaba plača, slaba komunikacija med zaposlenimi in z nadrejenimi, nekorektno poslovanje s strankami, večizmensko delo po dvanajst ur in več, nenagrajevanje, poseganje podjetja v zasebno sfero, preobremenjenost z delom ali preveč enostavno delo - nimamo vpliva. Stres lahko ima kratkoročni ali dolgoročni odziv. Posamezniki in njihovi delodajalci naj bi kratkoročne simptome jemali resno, pri čemer je treba upoštevati dolgoročne posledice, ne le za posameznika temveč tudi za organizacijo. Stres učinkuje na večino organov in vpliva na najrazličnejša dogajanja v telesu. Telo se na stres odzove tako, da v krvni obtok sprosti hormone. Hormoni lahko povišajo krvni pritisk, utrip srca in frekvenco dihanja. Povečajo se zenice. Takšna oblika odziva se lahko nadaljuje še 24 ur do 48 ur po stresu. Različni dejavniki vplivajo na stres in tako tudi poznamo več različnih vrst stresa. Razlikujemo pozitiven in negativen stres, naravni in umetni stres, eksogeni in endogeni ter akutni in kronični stres. Pri odpravi stresnih posledic je pot do uspeha le ena, in sicer je to sprememba načina in stila življenja. Spremeniti moramo sebe. Za dosego cilja moramo pogledati v svojo notranjost, poiskati svoj notranji mir in prehoditi določeno pot v samega sebe. Osnovna zahteva je pozitivno mišljenje.
Keywords: Ključne besede: - stres, - vrste stresa, - simptomi stresa, - stresor, - vzroki stresa, - stres na delovnem mestu, - premagovanje stresa, - preprečevanje stresa.
Published in DKUM: 03.06.2010; Views: 3597; Downloads: 352
.pdf Full text (1,82 MB)

9.
Prepoznavanje in pojav stresnih situacij pri študentih
Andreja Rogač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Stres je danes nekaj povsem običajnega in nujno potrebnega, da smo dejavni in uspešni na svojem področju, vendar vse do neke meje. Ko stres postane premočan, postane nadloga za vse nas. Študentje se pogosto ne zavedajo, da jim na poti do cilja stoji mnogo stresnih dogodkov, ki jim lahko poruši samozavest in njihov stil življenja. Zato smo se odločili, da bomo raziskali mnenja študentov v zvezi s stresom in doživljanjem stresenih situacij. V diplomskem delu smo opisali stres, njegovo zgodovino, predstavili smo faze stresa in stresne situacije, doživljanje le-teh ter načine spoprijemanja z njimi. Opisali smo tudi simptome stresa, ki kažejo na to, da se je razvil stres. Posebno poglavje smo namenili stresu med študijem, opisali nekatere vzroke za stres, ki se pojavlja v študijskem obdobju in možne načine, kako se stresu izogniti ter aktivnosti za zmanjševanje stresa med študijem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v letu 2009. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega in pol odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 študentov. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto se študentje srečujejo s pojavom stresa in kako le-ta vpliva nanje ter najpogostejše vzroke za nastanek stresnih situacij. Rezultati raziskave so pokazali, da se večina študentov sooča s stresom in da le-ta ključno vpliva na rezultate njihovega dela. Ugotovili smo tudi, da stres vpliva na učenje študentov tako, da dosegajo slabše rezultate, kot bi si želeli in, da izgubljajo motivacijo za nadaljnje učenje.
Keywords: stres, stresne situacije, študij, stresor, prepoznavanje stresa.
Published in DKUM: 09.03.2010; Views: 3527; Downloads: 756
.pdf Full text (720,37 KB)

10.
DEJAVNIKI STRESA V RAČUNOVODSKI DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ X IN Y
Maša Kotolenko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se lotili raziskave o stresorjih na delovnem mestu, natančneje v računovodski dejavnosti. Najprej smo definirali pojem stresor. Sledila je predstavitev mikro in makro stresorjev, prisotnih v delovnem okolju. Pri tej predstavitvi smo se osredotočili na mikro in makro stresorje v računovodski dejavnosti. Predstavili smo po mnenju različnih avtorjev najpogostejše stresorje v računovodski dejavnosti, definicijo posameznega stresorja ter njihove značilnosti. V nadaljevanju je sledila predstavitev obeh opazovanih organizacij. Tukaj smo se najprej lotili opredelitve njihovega nastanka, dejavnosti, vrednot ter na kratko opredelili organiziranost računovodske dejavnosti. Sledila je grafična predstavitev podatkov o anketiranih glede na spol, izobrazbo, število, starost in letih zaposlitve v računovodski dejavnosti organizacije. Nato smo izvedli podrobno analizo in tabelarično predstavitev stresorjev v posamezni organizaciji ter opredelili možne vzroke za prisotnost stresorja. Na koncu smo opravili primerjavo stresorjev med organizacijama ter podali ugotovitve in predloge za izboljšanje stanja v organizaciji. Kljub temu, da namen diplomskega dela ni bil ugotavljati kakšne strategije obvladovanja stresa poznamo in katere so za obe organizaciji, najprimernejše, smo na koncu bralca seznanili tudi s temi možnostmi.
Keywords: stresor, stres v računovodski dejavnosti, obvladovanje stresa, stres na delovnem mestu
Published in DKUM: 04.12.2009; Views: 2510; Downloads: 244
.pdf Full text (326,42 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica