| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 78
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
51.
Stres med člani negovalnega tima
Ana Borzić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opisane teorije stresa, dejavniki, ki povzročajo nastanek stresa, prikazan je test za njegovo merjenje, pa tudi način, kako se stresu upreti. Na vseh delovnih področjih se v zadnjem času poveča zanimanje za nastanek in posledice stresa. Pričekovati je, da medicinska sestra, ki dela na oddelku, mnogo bolj izpostavljena stresom, kot pa tiste medicinske sestre, ki delaju v primarnem zdravstvu. Namen. Raziskave je bil ugotoviti odzive ljudi na stres, vpliv stresa na zdravje ljudi ter vzroke prisotnosti stresa pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih. Prav tako je namen prikazati možnosti delovanja za zaščito pred stresom v poklicnem življenju ter ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik o dejavnikih stresa na delovnem mestu temelji na standardiziranem vprašalniku – Occupational Stress Questionnaire. Anketirali smo 40 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov zaposlenih na Kliniki za interno medicino v Splitu. Rezultati raziskave. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da zdravstveni delavci v bolnišnicah doživljajo več različnih stresorjev z veliko intenziteto. Najpogostejši stresorji so finančni dejavniki, delovni čas in pomanjkanje osebja. Medicinske sestre, v primerjavi z zdravstvenimi tehniki, doživljajo določene stresorje intenzivneje. Ti so preobremenjenost na delu in časovni roki za opravljanje delovnih nalog. Zdravstveni tehniki kot intenzivnejše stresorje navajajo izobraževanje in manjšo možnost profesionalnega napredovanja. Sklep. Rezultati so bili pričakovani, ker so medicinske sestre in zdravstveni tehniki nezadovoljni z delovnimi pogoji v zdravstvu, še posebej pa s finančnimi dejavniki (neustrezen osebni dohodek, materialna sredstva), s pomanjkanjem zdravstvenega osebja ter s sistematizacijo dela, vse to pa povzroča preobremenitev na delu, kar povzroči stres.
Keywords: Medicinska sestra, zdravstveni tehnik, stres na delovnem mestu, stresorji.
Published: 10.10.2012; Views: 1959; Downloads: 349
.pdf Full text (1,09 MB)

52.
ANALIZA STRESA PRI ZAPOSLENIH, ČLANIH SINDIKATA SKEI
Tina Črepnjak, 2012, master's thesis

Abstract: Stres je v današnjem času naš vsakdanji spremljevalec. Moderen življenjski slog od nas zahteva, da živimo hitro, da smo dobri in uspešni prav na vseh življenjskih področjih. Zaradi hitrega tempa življenja in drugih dejavnikov smo nenehno izpostavljeni stresu, ki pa je lahko pozitiven ali negativen. Če te hitre spremembe doživljamo kot pozitivne ter nam predstavljajo izziv, se soočamo s pozitivnim stresom, ki je koristen. Nekoristen oziroma nevaren je stres takrat, kadar imamo občutek, da so zahteve okolja večje od naših zmožnosti. Dejavnikom stresa, tako imenovanim stresorjem, smo torej izpostavljeni povsod, tako doma kot na delovnem mestu, na poti itd. Ene izmed vedno večjih dejavnikov stresa postajajo organizacije, saj se zaradi modernizacije, torej novih tehnologij, procesa dela in drugih sprememb delo venomer spreminja, kar postaja za zaposlene vedno bolj stresno. Zaposleni morajo zaradi sprememb opravljati različne naloge, obvladovati zahtevnejše novejše programe ali stroje, delovati v različnih vlogah, se prilagajati delovnemu času ipd. ali pa celo organizacijo zapustiti. Prav zaradi teh sprememb, ki zahtevajo nenehne in hitre spremembe znotraj organizacij, so organizacije postale ene izmed večjih povzročiteljev stresa. Med drugim je za zaposlene stresno tudi usklajevanje dela z domom in družino. Zaradi zgoraj navedenega je stres postal eden izmed resnejših bolezni današnjega časa, ki lahko zelo negativno vpliva na posameznika in posledično tudi na organizacijo. Posledice stresa, ki se pojavijo pri posamezniku, so lahko fizične, čustvene in vedenjske. Vse tri navedene oblike posledic vplivajo na delo posameznika v organizaciji in posledično na rezultate organizacije, ki se lahko občutno poslabšajo. Vse posledice stresa, ki negativno vplivajo na rezultate organizacije, niso vidne, zato je pomembno, da stres preprečujemo oziroma premagujemo, še preden se pojavi in povzroči škodo. Cilj magistrske naloge je preučiti stres pri zaposlenih, članih sindikata SKEI. Raziskali bomo pojav stresa glede na velikost organizacije ter glede na spol. Skozi raziskavo bomo med drugim spoznali tudi najpogostejše dejavnike in posledice stresa pri zaposlenih, članih sindikata SKEI.
Keywords: - stres - stres na delovnem mestu - vrste stresa - značilnosti stresa - posledice stresa - SKEI
Published: 23.08.2012; Views: 1698; Downloads: 137
.pdf Full text (3,81 MB)

53.
VPLIV IZVORA NADZOROVANJA NA NEKATERE DEJAVNIKE PRI DELU REVIZORJEV
Melita Voje, 2012, master's thesis

Abstract: Izvor nadzorovanja (angl. Locus of Control) je psihološki pojem, ki ločuje posameznike na tiste s poudarjenim notranjim izvorom nadzorovanja – internaliste, in tiste s poudarjenim zunanjim izvorom nadzorovanja – eksternaliste. Razlika med njimi je v prepričanju, da kar se jim v življenju dogaja, je pri enih posledica njihovega lastnega napora, vloženega znanja, truda, pri drugih pa posledica sreče, usode. V drugem delu naloge smo opredelili pojem izvora nadzorovanja ter način ugotavljanja izvora nadzorovanja s skalo za merjenje internalnosti oziroma eksternalnosti. V nadaljevanju tega dela smo predstavili, kako se izoblikuje izvor nadzorovanja pri posamezniku, kako posameznik kontrolira izvor nadzorovanja ter kako skozi izvor nadzorovanja pojasnjuje posamezne dogodke. V tem delu smo povzeli tudi glavne ugotovitve raziskav različnih avtorjev o povezavi izvora nadzorovanja s starostjo, spolom, kulturo, etiko, vero, zdravjem, stresom, vodenjem, kakovostjo opravljanja dela, zadovoljstvom pri delu, pripadnostjo instituciji, konfliktom med delom in družino, podjetništvom in nakupovanjem. V tretjem delu naloge smo predstavili raziskave različnih avtorjev (Hyatt in Prawitt, 2001; Patten, 2005; Donnelly in drugi, 2003; Chen in Silverthorn, 2008) o vplivu izvora nadzorovanja in zaznane strukturiranosti delovnega okolja na revizorjevo opravljanje dela in zadovoljstvo pri delu, o vplivu izvora nadzorovanja na revizorjevo pripadnost instituciji, sprejemanje disfunkcionalnega vedenja, namen za zamenjavo službe in oceno opravljanja dela ter o vplivu izvora nadzorovanja na stres na delovnem mestu ter na kakovost opravljanja dela in zadovoljstvo pri delu med revizorji. V četrtem delu naloge smo predstavili raziskovalno metodologijo lastne empirične raziskave o vplivu izvora nadzorovanja na nekatere dejavnike pri delu revizorjev, in sicer posebej za revizorje računskega sodišča in posebej za pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR. Vpliv izvora nadzorovanja (in zaznane strukturiranosti delovnega okolja) na nekatere dejavnike pri njihovem delu, kot so zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji in namen oditi oziroma ostati v instituciji smo preverili z 12 hipotezami. V okviru tega dela smo primerjali rezultate ugotovitev empirične raziskave med internalisti in eksternalisti − revizorji računskega sodišča ter internalisti in eksternalisti − pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR ter med revizorji računskega sodišča in pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR. Rezultate ugotovitev empirične raziskave za revizorje računskega sodišča in pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR, smo primerjali z rezultati ugotovitev raziskav Hyatta in Prawitta (2001), Pattna (2005), Donnellya in drugih (2003) ter Chena in Silverthorna (2008) ter poročali o enakostih in razlikah med njimi. V sklepnem, petem delu naloge pa smo povzeli ključne ugotovitve.
Keywords: izvor nadzorovanja, internalnost, eksternalnost, strukturiranost delovnega okolja, zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji, namen za zamenjavo službe, revizija, računsko sodišče, inštitut za revizijo.
Published: 20.08.2012; Views: 1575; Downloads: 426
.pdf Full text (2,01 MB)

54.
STRES MED OSNOVNOŠOLSKIMI UČITELJI V MEŽIŠKI DOLINI
Mojca Petrič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V času vse hitrejšega tempa življenja, vse večje tekmovalnosti, neosebnih odnosov, nenehne borbe za preživetje, tanke meje med zasebnim in poklicnim življenjem, velike stopnje brezposelnosti itd. je ogromno ljudi podvrženih stresu, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Ljudje smo si med seboj seveda različni, zato so tudi vzroki, simptomi, posledice in pristopi spoprijemanja s stresom različni. Pomembno je, da se zavedamo, da je vzrok naših težav stres in da znamo ugotoviti, kaj je tisto, kar ga povzroča, ter da se znamo na pravi način z njim spopasti. Danes je prisotnega vedno več stresa na delovnem mestu. Nova informacijska tehnologija, preobremenjenost z delom, slabi medosebni odnosi, nizke plače, vse to in še ogromno drugih dejavnikov pripelje do stresa zaposlenih. Eden bolj stresnih poklicev pa je v sodobnem času zagotovo poklic učitelja. Nas je predvsem zanimalo, kako ocenjujejo stresnost svojega poklica osnovnošolski učitelji v Mežiški dolini. Želeli smo izvedeti, kako pogosto so na svojem delovnem mestu pod stresom, kateri so tisti dejavniki, ki jim povzročajo stres ter kakšni simptomi se kažejo pri njih. Nenazadnje pa nas je zanimalo, kako so zadovoljni s svojim delom in ali kdaj razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili. Rezultati so pokazali, da učitelji svoj poklic večinoma ocenjujejo kot zmerno ali močno stresen ter da je največji delež učiteljev na svojem delovnem mestu občasno pod stresom. Kot dejavnik, ki jim povzroča največ stresa, je večina izpostavila veliko dodatnega dela, utrujenost pa je simptom, ki se kaže pri največ učiteljih. Po večini so učitelji s svojim poklicem zadovoljni in ne razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili.
Keywords: stres, stresorji, simptomi stresa, stresna reakcija, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, stres na delovnem mestu, izgorelost, stres in učitelji.
Published: 12.07.2012; Views: 2106; Downloads: 180
.pdf Full text (1,41 MB)

55.
Stres med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju
Maruša Lipovšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pojem stresa: definicije stresa, vrste stresa, vzroki stresa, simptomi in znaki stresa, stresne motnje, faze stresa in posledice stresa. Opisan je stres na delovnem mestu in sicer vpliv stresa na delovno storilnost, dejavniki stresa v delovnem okolju in zunaj delovnega okolja ter stres pri medicinskih sestrah in izgorelost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni člani negovalnega tima, zaposleni na psihiatričnem področju ene izmed slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu decembru 2011. V diplomskem delu smo ugotavljali prisotnost stresa med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju ter najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij. Prikazati smo želeli smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Po mnenju anketirancev je najbolj stresno izmensko delo, sledi sama narava dela ter odgovornost pri delu. Člani negovalnega tima v večini delo ne občutijo kot stresno in preobremenjujoče. Najpogostejši psihični simptomi, ki jih člani negovalnega tima občutijo na psihiatričnem področju, so: občutljivost, pritisk in želja po menjavi delovnega mesta, težave s koncentracijo, razdražljivost ter občutek napetosti in tesnobe. Zaposleni so tudi navedli, da se na delovnem mestu večkrat počutijo brez energije in imajo bolečine v hrbtenici.
Keywords: preobremenjenost, stres, obremenitve na delovnem mestu, izgorelost, člani negovalnega tima.
Published: 11.06.2012; Views: 1470; Downloads: 241
.pdf Full text (1,33 MB)

56.
Vpliv stresa na izgorevanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Jasna Kovač, 2008, undergraduate thesis

Keywords: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje
Published: 04.06.2012; Views: 1345; Downloads: 82

57.
INDIVIDUALNE TEHNIKE ZA OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU
Aleksandar Ružičić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vsi se skozi življenje srečujemo z raznimi obremenitvami in zahtevami. Vsak od nas pa je drugačen, imamo namreč različne sposobnosti za spoprijemanje s temi zahtevami. Kadar so zahteve večje kot naše sposobnosti, pademo pod vpliv negativnega stresa, ki je zelo škodljiv. Zlasti to velja, ko smo dolgo izpostavljeni škodljivemu stresu, pestijo nas različne bolezni, smo slabe volje in si nismo podobni. Nekaj stresa pa je vsekakor dobrodošlo, gre za prijazni stres. Ta nas spodbuja, povečuje našo storilnost in delavnost. Zahteve pa tudi ne smejo biti premajhne, sicer nam hitro postane dolgčas, kar tudi lahko vodi v stres. Stres še zlasti predstavlja problem, ko se pojavi na delovnem mestu. Ne samo, da je škodljiv za zaposlene, precejšnje stroške povzroči tudi organizacijam in nazadnje tudi državi. Škodljivi stres ima torej precej negativnih posledic, tako za posameznika, kot tudi za organizacijo, v kateri je zaposlen. Vendar pa je stres obvladljiv, lahko se mu upremo, in sicer z različnimi tehnikami za obvladovanje stresa. Najprej pa moramo sploh prepoznati vzroke, zaradi katerih smo pod stresom, šele nato pa se lahko spoprijemamo z le tem. Ne glede na to, ali vzroki za stres izhajajo iz delovnega okolja ali zunaj tega, vedno obstaja pot, kako omiliti oziroma obvladati stres. Sprva je pomembno, da zaživimo bolj zdravo in spremenimo svoje navade ter se začnemo dovolj gibati, zdravo prehranjevati in dovolj spati. Nadalje pa se lahko poslužujemo številnih tehnik sproščanja, kot so joga, meditacija in avtogeni trening ter se sprostimo ob kakšni masaži. Pomembno pa je tudi, da smo čim bolj samozavestni in nasmejani ter da znamo upravljati s svojim časom. Stres je torej globalni pojav in problem vsake družbe. Povzroča precej bolezni in velike stroške podjetjem in državam. Zato se moramo čim prej zavedati resnosti tega problema in se spoprijeti z njim. Le tako bomo lahko živeli mirno in bolj kakovostno življenje, zmanjšali pa se bodo stroški, povzročeni s strani stresa.
Keywords: stres, viri stresa, stres na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu, tehnike za premagovanje stresa.
Published: 29.05.2012; Views: 2687; Downloads: 334
.pdf Full text (588,92 KB)

58.
MODEL ZA PREMAGOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU NA PRIMERU RAIFFEISEN BANKE
Polona Timošek, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Stres na delovnem mestu prizadene zaposlene na vseh položajih ter v podjetjih vseh velikosti in vseh panog. Delovni pogoji in narava dela se danes spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej, zato je pojavnost stresa vse večja. Organizacije bi si zato morale prizadevati za zagotavljanje takšnih delovnih pogojev, ki bi zmanjšali vpliv stresa in omogočili zaposlenim določeno raven kvalitete delovnega življenja. V magistrskem delu smo proučevali stres na delovnem mestu na primeru Raiffeisen banke, d. d. in se osredotočili predvsem na tri izbrane sekcije znotraj Oddelka centralnih operacij. Motiv za izbiro te teme je bila zaposlitev v enem izmed proučevanih sekcij Raiffeisen banke. Glede na raznolikost dela, ki ga opravljajo posamezne sekcije znotraj Oddelka centralnih operacij, smo želeli ugotoviti, katera sekcija je tista, v kateri so zaposleni najbolj izpostavljeni stresu.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, vrste in faze stresa, posledice stresa, preprečevanje stresa, modeli stresa, Raiffeisen banka.
Published: 23.05.2012; Views: 1577; Downloads: 447
.pdf Full text (4,43 MB)

59.
ANALIZA STRESA V IZBRANI ORGANIZACIJI
Petra Gams, 2011, final seminar paper

Abstract: Stres je vse večji problem današnjega časa po celem svetu. Stres vsak doživlja drugače, večinoma pa se odraža v čustvenih, telesnih in vedenjskih odzivih. Stresu se ne moremo izogniti, lahko ga le omilimo na različne načine. Stres na delovnem mestu je eden glavnih težav v organizacijah. Stres na delovnem mestu je zelo pogost pojav, zato je pomembno, da organizacije pravi čas in pravilno uporabljajo metode ali programe za preprečevanje in premagovanje stresa. Delavec, ki je pod stresom, je manj produktiven in pogosteje odsoten z dela zaradi bolezni, kar pripelje do stroškov organizacije. Raziskava, ki smo jo opravili med zaposlenimi v izbrani organizaciji, je pokazala, da so zaposleni pri delu preobremenjeni, kar pripelje do simptomov, kot so negotovost, napetost in pozabljivost. Zaposleni poznajo načine premagovanja stresa, vendar jih v večini ne izvajajo. Prav tako, pa so zaposleni v izbrani organizaciji nezadovoljni z organizacijo in njenimi načini premagovanja stresa, ker jih izvaja zelo redko ali nikoli. Menimo, da bi stanje v podjetju lahko izboljšala organizacija sama, če bi se bolj potrudila in s predlaganimi programi za premagovanje stresa, le - tega v organizaciji tudi zmanjšala.
Keywords: stres, vrste stresa, stres na delovnem mestu, posledice stresa, premagovanje stresa.
Published: 07.11.2011; Views: 1842; Downloads: 294
.pdf Full text (1,46 MB)

60.
PREMAGOVANJE STRESA V PODJETJU SŽ-ŽIP D.O.O.
Miša Marolt, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Stres ni le enkratno individualno doživetje, ampak se stresne situacije ponavljajo in se kažejo v fiziološkem (glavoboli, razne bolečine, hitro bitje srca, alergije, nižja odpornost) in psihičnem reagiranju (jeza, razburjenje, žalost, brezvoljnost, kronična izčrpanost) ter v spremembi vedenja (pojavljanje napak, slabša kakovost izdelkov). Ko stres prizadene zaposlenega, se v njem začnejo dogajati nenavadne stvari, boji se za svoje življenje, hitreje diha in se ne zmeni za okolico. Neprijetna situacija nastane tudi za delodajalca, kar pomeni večjo verjetnost nezgod na delovnem mestu, neučinkovitost in slabše izdelke. Zaposleni in delodajalec morata obvladovati stres in učinkovito prepoznavati vzroke ter nastanek stresa skušati celo preprečiti, če je to mogoče. Za zaposlenega to pomeni ustvarjanje lastne podobe, krepitev telesa in težnjo za zdravim življenjem. Poiskati mora najprimernejše načine obrambe svojega ega, da bo lahko obvladoval življenjske in delovne situacije. Za delodajalca je stres alarm, da začne investirati v izboljšanje tehnologije, v posodobitev organiziranosti, v tiste pogoje dela, ki so pomembni za delavčeve individualne sposobnosti in v izobraževanja in usposabljanja. Vsi našteti ukrepi gredo k istemu cilju z namenom obvladati stres na tak način, da ne bo upadalo razpoloženje pri zaposlenih, da se ne bodo pojavljale kronične izčrpanosti, psihosomatske bolezni in posledično beg v bolniške odsotnosti in invalidske upokojitve, v podjetju pa bo delovna učinkovitost ostala na ustreznem nivoju.
Keywords: Ključne besede: stres na delovnem mestu, stresni dejavniki, izgorevanje, premagovanje stresa, antistresni programi, avtogeni trening, meditacija
Published: 19.09.2011; Views: 2556; Downloads: 155
URL Link to full text

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica