| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 78
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Stres na delovnem mestu – primerjava soočanj in ukrepov evropskih držav z ZDA
Lara Potočnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi predstavimo problematiko stresa na delovnem mestu in odzive, vplive in posledice, povezane s stresom. Zanima nas, kakšen vpliv ima stres na telo posameznika in s kakšnimi težavami se sooča posameznik pod stresom. Predstavimo, kako lahko stres upravlja posameznik in kako organizacija. Razlikujemo med pojmoma stres in pritisk ter izpostavimo ključne razlike. Pojasnimo različne izvore stresa na delovnem mestu ter prednosti uspešnega obvladovanja in preprečevanja stresa. Opredelimo načine, kako organizacija lahko zazna stres, in pojasnimo prednosti upravljanja stresa z vidika organizacije ter z vidika posameznika. S primerjavo statistik in dobrih praks znotraj Evrope in ZDA izpostavimo obsežno problematiko stresa v delovnem okolju. Navedemo najpogostejše težave, ki jih povzroča stres, ter kako se nanj odzivajo delavci v Evropi in ZDA. Izpostavimo nekaj dobrih praks organizacij tako iz Evrope in ZDA, ki uspešno preprečujejo ali obvladujejo stres in tako vzorno izpostavljajo prednosti takšnega ravnanja tako za delavce kot za njihovo poslovanje.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, upravljanje stresa, stres v Evropi, stres v Združenih državah Amerike.
Published: 03.11.2020; Views: 123; Downloads: 65
.pdf Full text (2,01 MB)

2.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, master's thesis

Abstract: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Keywords: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Published: 01.09.2020; Views: 224; Downloads: 48
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
Kadrovski management – kompleksnost zaposlovanja medicinskih sester
Jasminka Mašić, 2020, master's thesis

Abstract: Ishodišča in namen: Proučevali smo upravljanje s človeškimi potenciali, zaposlovanje in način zaposlovanja v javnih službah v Republiki Hrvaški, visoko stopnjo fluktuacije, razloge za odhod iz ustanove, soočanje s problemom pomanjkanja medicinskih sester na trgu dela in nezadovoljstvo zaposlenih medicinskih sester ter opravili analizo razlogov za njihovo nezadovoljstvo na delovnem mestu. Namen našega raziskovanja je bil ugotoviti faktorje, ki negativno vplivajo na zaposlovanje medicinskih sester, s ciljem ustrezno razviti upravljanje s človeškimi potenciali in sprejeti aktivne ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjšanje stopnje fluktuacije in omogočili zadržati kvalitetne kadre v ustanovi. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter analitično metodo spremljanja statističnih podatkov. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja zaposlenih medicinskih sester v KBC-ju Reka. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Pri svojem raziskovanju smo ugotovili, da medicinske sestre niso zadovoljne s svojim položajem v družbi, prevladuje mnenje, da je ta poklic cenjen in priznan v tujini, ne pa tudi v Republiki Hrvaški, prav tako medicinske sestre niso cenjene med drugimi zdravstvenimi delavci. Kljub temu imajo rade svoj poklic in velika večina bi ponovno izbrala poklic medicinske sestre zaradi pomoči ljudem in skrbi za onemogle. Večina anketirancev občasno razmišlja o spremembi delovnega mesta in odhodu iz ustanove, kot razloge za to pa navajajo nezadovoljstvo s plačo, visoko raven stresa na delovnem mestu, slabe pogoje dela in nezadovoljstvo z delovnim okoljem. Diskusija in zaključek: Zaposlovanje in zadrževanje zdravstvenih delavcev je zelo pomemben segment upravljanja s človeškimi potenciali, ker brez kvalitetnih, strokovnih in zadovoljnih zdravstvenih delavcev ni mogoče doseči zastavljenih ciljev: »zadovoljen pacient, nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe, prijaznost, dobra komunikacija, pozitiven izid zdravljenja«.
Keywords: človeški viri, zadovoljstvo pri delu, motivacija, stres na delovnem mestu, zapuščanje organizacije
Published: 24.07.2020; Views: 209; Downloads: 59
.pdf Full text (1,23 MB)

4.
Stres na delovnem mestu v Osnovni šoli Cirkulane - Zavrč
Julija Plošinjak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu, smo predstavili stres na delovnem mestu. Analizirali smo spol zaposlenih, starost, izobrazbo in njihovo delovno dobo zaposlenosti v Osnovni šoli Cirkulane- Zavrč. Prav tako smo analizirali stresnost njihovega dela, vzrok za nastanek stresa, učinke stresa na zaposlene, in vpliv na delovno zmogljivost zaposlenih, ter kako zaposleni obvladujejo stres. Zaposleni v Osnovni šoli Cirkulane- Zavrč, doživljajo stres skoraj vedno. Zaposleni se počutijo preobremenjeni, z vsemi dolžnostmi in odgovornostmi, ki jih imajo na svojem delovnem mestu. Pogosto ima stres učinek na zaposlene tak da so zaposleni zaskrbljeni in nemirni, zaradi česa se težje skoncentrirajo. Stres ima na delovno zmogljivost zaposlenih v Osnovni šoli Cirkulane- Zavrč negativen vpliv. Zaposleni med delom niso osredotočeni le na eno delo, temveč se posvečajo več različnim dejavnostnim kar pa lahko privede do zmanjšane produktivnosti posameznika. Rezultati raziskave, nam lahko pomagajo, da bomo uspešno zaznali nastanek stresa, vzrok zakaj pride do nastanka stresa, kakšne učinke ima stres na delovno zmogljivost zaposlenih in kako lahko obvladujemo stres. Ob pravočasnem ugotavljanju in zaznavanju prisotnosti stresa pri zaposlenih lahko prihranimo veliko časa in denarja. Saj vsako odstopanje iz utečenega delovanja podjetja, pride do dodatnih izrednih stroškov, ki pa se jim lahko izognemo, če poznamo zaposlene in njihovo vedenje. Ob pravočasnem odkritju prisotnosti stresa pri zaposlenih, lahko podjetje še pravočasno začne odpravljati stres pri zaposlenih in se izogne dodatnim stroškom, ki se lahko pojavijo zaradi odsotnosti z dela ali zmanjšane učinkovitosti in produktivnosti zaposlenega. Rezultati raziskave nam lahko omogočijo dovolj hitro odkrivanje prisotnosti stresa, ter nam ponudijo možnosti in načine za obvladovanje stresa pri zaposlenih v Osnovni šoli Cirkulane- Zavrč, da se lahko izognemo neprijetnostim in pozitivno vplivamo na počutje vseh zaposlenih.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, Osnovna šola Cirkulane-Zavrč
Published: 28.10.2019; Views: 327; Downloads: 49
.pdf Full text (875,46 KB)

5.
STRES IN METODE OBVLADOVANJA STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU CABLEX - M d. o. o.
Petra Korent, 2019, master's thesis

Abstract: V današnji družbi, ki na ljudi pritiska z vse več zahtevami, je prisotnost stresa zelo visoka. Stres je v sodobnem času postal eden izmed glavnih povzročiteljev bolezni. Stresorje najdemo tako v domačem okolju kot tudi na delovnih mestih v organizacijah (podjetjih). Potencialni vzroki za stres v domačem okolju so lahko že preprosta dnevna opravila, kot sta discipliniranje otrok in opravljanje gospodinjskih opravil. Morebitni razlogi za stres na delovnem mestu so nerazumljiva poklicna vloga, pomanjkanje opore s strani delodajalca ali sodelavcev, razmejitev med delom in nedelom ipd. Poznamo več različnih vrst stresa. Mnogo avtorjev opisuje identične, a hkrati neenake opredelitve stresa. Dokler je prisotnost stresa majhna, govorimo o pozitivnem in koristnem stresu. Kadar pa se stresorji povečujejo in trajajo dlje časa, pa govorimo o negativnem stresu. Negativni stres lahko pušča posledice in povzroča simptome tako na duševni kot tudi na fizični ravni. Znaki stresa se lahko odražajo na fizični (telesni), psihični (čustveni) in vedenjski ravni (obnašanje). Na začetku se morajo ljudje seznaniti z znaki stresa, kar pa ni lahko. Prav zato je o simptomih in posledicah stresa potrebno informirati čim več ljudi in organizacij. Pri preventivnem preprečevanju stresorjev si pomagamo z različnimi metodami in strategijami za obvladovanje stresa. Stres lahko obvladamo na več načinov. Obvladujemo ga lahko že s sprehodi, pogovori, poslušanjem glasbe, pa tudi z nekoliko dražjimi metodami. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo prikazali prisotnost stresa na delovnem mestu, pri čemer nam je bilo v pomoč podjetje Cablex - M d. o. o. V podjetju smo zaposlenim razdelili anketne vprašalnike in s tem dobili podatke o prisotnosti stresa na delovnem mestu. V magistrskem delu smo prikazali vrednosti, ki smo jih dobili s pomočjo zbiranja podatkov. S pridobljenimi rezultati smo preverili zastavljene hipoteze. V zaključku magistrskega dela smo na podlagi rezultatov podali splošne ugotovitve in priporočila.
Keywords: stres, faktorji stresa, stresorji, posledice in simptomi stresa, metode in strategije za obvladovanje stresa, stresorji na delovnem mestu.
Published: 20.08.2019; Views: 456; Downloads: 96
.pdf Full text (2,88 MB)

6.
Stres na delovnem mestu v izbranem podjetju v gorenjski regiji
Tjaša Plaznik, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Obravnavali smo stres na delovnem mestu v izbranem podjetju v gorenjski regiji. Zaposleni se s stresom na delovnem mestu vsakodnevno soočajo, kar v današnjem času predstavlja velik izziv za uspešno poslovanje podjetja. V teoretičnem delu smo se s pregledom literature seznanili s pojmom stresa na delovnem mestu. V nadaljevanju smo predstavili vrste in vzroke stresa na delovnem mestu. Obravnavali smo tudi posledice stresa na delovnem mestu, tako na ravni posameznika, kot na ravni organizacije. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali prisotnost stresa na delovnem mestu v izbranem podjetju. Poleg tega nas je zanimalo ali obstaja povezava med stopnjo izobrazbe zaposlenih in občutkom stresa na delovnem mestu ter povezanost delovne dobe z občutkom stresa na delovnem mestu. Sodelujoče v raziskavi smo spraševali po vzrokih, simptomih in posledicah, ki jih občutijo zaradi stresa na delovnem mestu. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverili naše hipoteze ter navedli nekaj priporočil za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, ki bi koristila tako delavcem kot delodajalcem. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se večina zaposlenih vsaj občasno srečuje s stresom na delovnem mestu. Stres jim povzroča predvsem podaljševanje delovnega časa zaradi povečanega obsega dela, prav tako pa veliko vlogo pri stresnih trenutkih igra premajhen zaslužek in pretirana delovna obremenitev. Ti odgovori so bili z naše strani deloma pričakovani, saj se v podjetju pogosto dogaja, da morajo proizvodni delavci podaljševati delovni čas zaradi povečane količine naročil, režijski delavci pa zaradi pomanjkanja kadra na nekaterih področjih. Hkrati smo s postavljenimi hipotezami želeli ugotoviti, ali na občutek stresa na delovnem mestu vpliva stopnja izobrazbe, dolžina delovne dobe, povečan obseg dela in čas, ki si ga zaposleni vzamejo zase. Potrdili smo le eno hipotezo, in sicer da na občutek stresa na delovnem mestu vpliva podaljševanje delovnika zaradi povečanega obsega dela, menimo pa, da bi ob večjem številu anketirancev lahko potrdili še katero od postavljenih hipotez. Menimo, da bi s povečanjem plač, predvsem proizvodnim delavcem, pridobili večjo pripadnost delavcev podjetju. Prav tako bi bili zaposleni bolj zadovoljni in večkrat pripravljeni narediti kakšno naduro, ki jih sedaj opravljajo z odporom ali pa slabo voljo. Med režijskimi delavci bi se stres pri delu lahko zmanjšal z zaposlitvijo dodatnega kadra, ki bi pripomogel k večji kvaliteti opravljenega dela, hkrati pa bi vsi lahko delali bolj razbremenjeno in produktivno. Podjetje bi lahko poskusilo tudi z uvedbo delavnic na temo stresa, kjer bi zaposlene podučili o temi in jih seznanili z načini spopadanja s stresom na delovnem mestu. Vsekakor je to mogoče le v primeru, ko so tudi zaposleni željni sprememb in novega znanja, saj je v primeru, ko zaposleni niso pripravljeni nič storiti za izboljšanje stanja, ves trud zaman.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, vrste stresa na delovnem mestu, vzroki stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu
Published: 02.04.2019; Views: 613; Downloads: 199
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
Stres na delovnem mestu učitelja v osnovni šoli x
Simona Koležnik, 2019, master's thesis

Abstract: Stres je v današnjem času prisoten v vsakdanu posameznika. Naš tempo življenja je vse hitrejši in vse večje zahteve prihajajo od različnih dejavnikov v okolici. Je ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti sodobnega časa. Vzroki za nastanek stresa se pojavljajo tako doma kakor tudi v službi. Možni razlogi za stres na delovnem mestu so lahko neurejene delovne razmere, prevelika ali premajhna obremenjenost, organizacijski dejavniki ali celo nadlegovanje ali nasilje na delovnem mestu. Poznamo več vrst stresa, in sicer naravni ali umetni stres. Različni avtorji so stres predstavili po različnih modelih, v katerih razlagajo, kaj je stres, kako poteka in kako ga rešujemo. Na posameznika vplivajo različni dejavniki stresa. Posameznik stres zaznava na svojem delovnem mestu ali zunaj njega. Ko je posameznik pod stresom, začne zaznavati simptome stresa. Simptomi so različni, lahko so fiziološki, doživljajski ali vedenjski. Posledice stresa se pojavijo, ko je posameznik nekaj časa pod stresom in to vpliva nanj in na njegovo zdravje. Posameznik lahko občuti fiziološke, psihične in vedenjske posledice. Vsak posameznik mora nekako premagovati stres, ki ga občuti, zato smo predstavili strategije za premagovanje stresa. Strategije smo razdelili na raven posameznika in na raven organizacije. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili stres na delovnem mestu učitelja, zaposlenega v neki osnovni šoli. Zaposlenim učiteljem smo razdelili anketni vprašalnik in tako pridobili podatke o stresnosti njihovega delovnega mesta. Predstavljamo rezultate, ki smo jih o stresnosti delovnega mesta učitelja pridobili v izbrani osnovni šoli X, dejavnike stresa, simptome in posledice stresa, kako učitelji premagujejo stres na ravni posameznika in kakšne strategije ima za premagovanje stresa uvedene šola. Na koncu magistrskega dela smo predstavili ugotovitve in podali nekaj predlogov, ki se lahko uporabijo v praksi.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, simptomi stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Published: 15.03.2019; Views: 564; Downloads: 126
.pdf Full text (2,88 MB)

8.
Raziskava stresa pri zaposlenih v Podjetju X
Anja Cimerman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi stalne izpostavljenosti stresorjem tako na delovnem mestu kot izven njega je pozornost, ki jo delodajalci in sami zaposleni namenijo izboljšanju počutja ter na ta način zmanjšanju stresa, izredno pomembna. Izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja posameznika zavira razvoj bolezni in nenazadnje povečuje produktivnost na delovnem mestu. Skrb delodajalcev za omogočanje pridobivanja znanja za obvladovanje stresa, ki predstavlja orodje za zdravo in manj stresno življenje, je pomemben korak k bolj zdravi družbi. V diplomskem projektu raziskujemo, kaj je stres, vrste stresa, kateri dejavniki ga povzročajo, kakšne so posledice stresa. Posebej nas zanima premagovanje stresa na ravni posameznika in na ravni organizacije. V teoretičnem delu diplomskega projekta stres opredeljujemo kot pojav, ki se v današnji družbi pogosto pojavlja tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Sama izpostavljenost stresu ni nič nenavadnega in je za napredek nujno potrebna. Problem nastane, ko se pojavijo zdravstvene težave, ki v najslabšem primeru ogrožajo posameznikovo življenje. Daljša izpostavljenost stresu poleg zdravstvenih težav vpliva na posameznikovo produktivnost, dovzetnost za napake, vedenje itd. tako v zasebnem življenju kot v organizaciji, kjer je posameznik zaposlen. Izpostavljenost stresu večjega števila zaposlenih lahko pomeni znatno povečanje stroškov za organizacijo, zato je pomembno poznavanje načinov za spopadanje s stresom na ravni posameznika in na ravni organizacije. V empiričnem smo na podlagi raziskave ugotovili, da so zaposleni v Podjetju X izpostavljeni stresu. V delu vprašalnika, namenjenemu ugotavljanju izpostavljenosti stresu, je bila večina odgovorov nad povprečjem. Najbolj pogosti dejavniki, ki povzročajo stres zaposlenim, so pomanjkljivo založena trgovina ter slaba organiziranost dela. Ti dejavniki povzročajo posledice, kot so slabe prehranjevalne navade in občutek, da so pod pritiskom. Večina zaposlenih se s stresom sooča s preventivnimi ukrepi, kot so določitev prednostnih nalog ter pogled na obremenitev kot izziv. V primeru, da se znajdejo v stresni situaciji, pa ne uporabljajo sprostitvenih tehnik. Na podlagi teh ugotovitev predlagamo managementu podjetja sistematično in načrtno zmanjšanje stresorjev z ukrepi, kot so team-building in prenovitev komunikacijskega načrta, upoštevajoč reorganizacijo poslovanja.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, premagovanje stresa, načini premagovanja stresa, posledice stresa
Published: 08.11.2018; Views: 551; Downloads: 81
.pdf Full text (839,61 KB)

9.
Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - Avstrija
Anton Holc, 2018, master's thesis

Abstract: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije). V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza). Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege. Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Keywords: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Published: 19.09.2018; Views: 682; Downloads: 147
.pdf Full text (919,26 KB)

10.
Delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu
Jure Jakšić, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali delodajalčevo odškodninsko odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. Stres je prisoten na vseh področjih našega življenja in je naš stalni »spremljevalec«. Gre za stanje človekovega organizma, ki najde svojo utemeljitev tako v medicini, biologiji in psihologiji, kakor tudi v managementu človeških virov. V zadnjih nekaj desetletjih se poudarja prisotnost in pomen stresa v strokovni in poljudni literaturi. Po patofiziološki opredelitvi je stres »stanje v okolju ali organizmu, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma« (Grubič, 2016, str. 5). Sam izvor stresa ni enoznačen pojem, saj gre za spletišče različnih dejavnikov, ki medseboj tvorijo svojevrsten konglomerat. Pogosto je vodilni vzrok za stres (predvsem negativni) ravno služba, ki jo opravljamo. Dejavniki stresa v delovnem okolju so predvsem preobremenjenost, nadlegovanje na delovnem mestu, delovne razmere, odgovornost za druge, vrsta zaposlitve, nejasnost vlog, slaba organizacija itd. Z izrazom negativni stres opisujemo stres s škodljivimi učinki na zdravje. Negativni stres je posledica neskladja med zahtevmi in sposobnostmi, ki so manjše od zahtev. Medicinska znanost je dognala povezavo med stresom in vrsto bolezni (srčnimi boleznimi, rakom, kožnimi boleznimi, depresijo ipd). Kljub razširjenosti tematike in vsesplošnem zavedanju prisotnosti in škodljivosti stresa, mu slovensko odškodninsko pravo (tako v teoriji kot v praksi) ni namenilo zadosti pozornosti. Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, katerega vsebina je obveznost odgovorne osebe povrniti oškodovancu škodo za katero odgovorja, in pravica oškodovanca od odgovorne osebe zahtevati povrnitev te škode. Da bi odškodninska odgovornost nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na nastop katerih pravo veže obveznost povrniti povzročeno škodo. Ta pravna dejstva se pojmujejo kot predpostavke odškodninske odgovornosti. To so protipravnost oziroma nedopustno škodljivo dejstvo, vzročna zveza med protipravnostjo, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, in negativno posledico (škodo), ki nastane v sferi oškodovane osebe, sama škoda, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, ter krivda (posameznik sicer lahko izjemoma odgovarja tudi objektivno tj. ne glede na krivdo). Magistrsko delo sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej, upoštevaje aktualna znanstvena dognanja, opredelili značilnosti stresa, ob tem ugotovili vzroke za stres in kako so le-ti lahko povezani z ravnanji delodajalca, nato smo opredeliti posledice stresa za posameznika (psihične, fiziološke in vedenjske). V drugem sklopu smo ob analizi splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti poskušali odgovoriti na vprašanje ali je delodajalec lahko odškodninsko odgovoren za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V tretjem sklopu smo pozornost namenili relevantni sodni praksi s področja odškodninske odgovornosti delodajalcev (tako domači kakor tuji). V magistrskem delu smo ugotovili, da se tako nacionalni in mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na stres kot negativen vpliv na zdravje, ter da je delodajalec tako po pravilih o splošni odškodninski odgovornosti, kakor tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu, ter smo s tem potrdili vse tri postavljene hipoteze.
Keywords: Stres, stresorji na delovnem mestu, odškodninska odgovornost delodajalca, varnost in zdravje pri delu, poslovna odškodninska odgovornost.
Published: 23.08.2018; Views: 813; Downloads: 153
.pdf Full text (729,29 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica