| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Tehnostres med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji
Verica Projkov, 2021, master's thesis

Abstract: Novonastala situacija s pandemijo COVID-19 je prinesla številne prilagoditve na delovnih mestih. Veliko število ljudi je bilo na neki način prisiljeno pričeti delati od doma, kar je posledično privedlo do povečane ravni stresa. Prav tako je delo od doma zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, za katero so zaposleni bolj ali manj usposobljeni. Višja kot je stopnja (tehno)stresa, večje so možnosti za pojavo nezaželenih oz. negativnih učinkov. Med poklice, ki pri svojem delu najbolj pogosto uporabljajo IKT, sodijo zaposleni v računovodstvu, marketingu, menedžmentu, arhitekti, dizajnerji ipd. Tej skupini so se pridružili tudi zaposleni v šolstvu, saj je izobraževanje v času pandemije COVID-19 prešlo v izobraževanje na daljavo. Pri tem so učitelji morali prilagoditi svoj način poučevanja, ki je zajel uporabo IKT. Glede na to, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni, predvidevamo, da so v koronačasu doživeli tehnostres v večji ali manjši meri. Simptome, povzročitelje in inhibitorje ter načine za spopadanje s tehnostresom in stresom smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Prikazana je tudi uporaba IKT v izobraževanju ter njene komponente in oblike učenja z njeno uporabo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je tehnostres vplival na osnovnošolske učitelje v Sloveniji. Še posebej nas je zanimalo, kako je povečana uporaba IKT vplivala na slovenske osnovnošolske učitelje v času pandemije koronavirusa. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da starost vpliva na raven tehnostresa, in sicer so starejši učitelji bolj izpostavljeni tehnostresom kot mlajši. Kar se tiče povzročiteljev tehnostresa, pa smo ugotovili, da sta tehnokompleksnost in tehnopreobremenjenost glavna povzročitelja tehnostresa pri starejših učiteljih. Glede stopnje poučevanja smo spoznali, da je tehnokompleksnost glavni razlog za tehnostres pri zaposlenih v šolski svetovalni službi. Ne nazadnje pa smo ugotovili, da so starejši učitelji in učitelji razrednega pouka doživeli višjo raven tehnostresa v času pandemije.
Keywords: stres, tehnostres, IKT, slovenski osnovnošolski učitelji, izobraževanje na daljavo
Published: 23.07.2021; Views: 42; Downloads: 2
.pdf Full text (1,68 MB)

2.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, master's thesis

Abstract: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Keywords: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Published: 01.09.2020; Views: 237; Downloads: 50
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, master's thesis

Abstract: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Keywords: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Published: 02.04.2019; Views: 880; Downloads: 260
.pdf Full text (1,07 MB)

4.
Stres pri učiteljih razrednikih v osnovnih šolah
Rebeka Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu tega magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o stresu. V nadaljevanju opisujemo stres na delovnem mestu ter pomembne posledice stresa, ki vplivajo na storilnost na delovnem mestu, posebno pozorost namenimo poklicnemu stresu pri učiteljih. V zaključku teoretičnega dela opisujemo posebnosti učiteljskega poklica, ki vplivajo na stresnost poklica, posebno pozornost namenimo razredništvu in poučevanju otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 113 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol podravske regije, preučujemo razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, lokacijo šole, razred ter število otrok s posebnimi potrebami v razredu, sledi pa preučevanje razlik v pojavnosti stresnih situacij glede na naštete generalije. V empiričnem delu preučujemo tudi povezavo med pogostostjo pojavljanja stresnih situacij in pogostostjo pojavljanja simptomov stresa. Ugotavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, do statistično značilnih razlik pa prihaja glede na lokacijo šole. Pri pogostosti pojavljanja stresnih situacij ne prihaja do statistično značilnih razlik glede na spol, lokacijo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, statistično značilne razlike pa se kažejo glede na delovno dobo učiteljev.
Keywords: stres, poklicni stres, učitelji, razredniki, otroci s posebnimi potrebami
Published: 16.11.2018; Views: 575; Downloads: 129
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Stres in izgorelost visokošolskih učiteljev
Maja Nikolič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Stres sproži vrsto fizičnih in duševnih simptomov. Fizični stres slabi imunski sistem, povečuje občutljivost za različne bolezni, povzroča bolečine ter zmanjšuje fizično vzdržljivost. Dolgotrajen stres pa lahko poveča tveganje za kronično utrujenost, ki ga imenujemo tudi sindrom izgorelosti. Stres izčrpa tudi duševno stanje, katere najpogostejši simptomi vključujejo razdražljivost, nihanje razpoloženja in izčrpanost, ki lahko preide v depresije, tesnobo in nižjo kakovost življenja. Prav tako pa stres vpliva tudi na delovno uspešnost. Poleg osnovnega teoretičnega dela o stresu in izgorelosti smo se osredotočili tudi na proučevanje nastalih simptomov stresa in izgorelosti na delovnem mestu ter kako nastale simptome zmanjšati. Dobri delovni pogoji vodijo k večji učinkovitosti in tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, v našem primeru visokošolskih učiteljev. V raziskovalnem delu smo uporabili anketni vprašalnih ter ga razposlali na različne univerze in fakultete po Sloveniji. Želeli smo ugotoviti v kolikšni meri so visokošolski učitelji podvrženi stresu in ali so že kdaj bili izgoreli. Kateri simptomi stresa se pri visokošolskih učiteljih najpogosteje pojavljajo ter katere tehnike sproščanja najpogosteje uporabljajo. Na podlagi zbranih podatkov smo v zaključnem delu podali naše ugotovitve. Ugotovili smo, da visokošolski učitelji niso podvrženi stresu, vendar pa je kar nekaj naših anketirancev že doživelo stopnjo izgorelost. Zato lahko predvidevamo, da tisti, ki so že bili izgoreli pravočasno prepoznajo simptome stresa in jih tako pravočasno ublažijo. Najpogostejši način sproščanja med našimi anketiranci je druženje s prijatelji in družino. Ugotovili pa smo tudi, da stopnja stresa ne vpliva na spol posameznika ter da prav tako ni odvisna od vrste zaposlitve.
Keywords: - stres, - izgorelost, - visokošolski učitelji, - simptomi stresa in izgorelosti, - zmanjševanje stresa in izgorelosti.
Published: 30.08.2018; Views: 570; Downloads: 93
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Poklicni stres in profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Mateja Modrej, Zlatka Cugmas, 2015, original scientific article

Abstract: Poklic učitelja razrednega pouka je eden najbolj stresnih poklicev. Z raziskavo smo ugotavljali pojavnost stresa pri 110 učiteljih razrednega pouka, na mestnih in podeželskih šolah v Sloveniji, glede na delovno dobo. Namen je bil spoznati simptome, stresogene situacije in strategije obvladovanja stresa pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da učitelji ocenjujejo svoje delo kot odgovorno in v večini ne razmišljajo o drugem delu. Najpogosteje opažajo telesne in čustvene simptome stresa, srečujejo pa se s stresogenimi situacijami pri delu z učenci, strokovnem delu in v odnosih s sodelavci, vodstvom šole ter s starši. Po pomoč se v težavah na delovnem mestu najpogosteje obrnejo na sodelavca ali vodstvo šole, stres pa obvladujejo s sprehodi in pogovori.
Keywords: poklicni stres, delovna doba, obvladovanje stresa, mesto, podeželje, učitelji razrednega pouka
Published: 22.09.2017; Views: 695; Downloads: 110
.pdf Full text (180,28 KB)
This document has many files! More...

7.
RAZLIKE V DOŽIVLJANJU STRESA IN IZGORELOST UČITELJEV V POVEZAVI S ČUJEČNOSTJO V OBIČAJNIH OSNOVNIH ŠOLAH IN ŠOLAH S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Zita Šimonka, 2016, master's thesis

Abstract: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji v običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom ter kakšna je povezanost med stopnjo stresa in čuječnostjo. Zanimalo nas je tudi, kako učitelji opredeljujejo svoje delovno mesto, kolikšna je njihova stopnja izgorelosti in ali je ta pogojena s starostjo in delovno dobo. V teoretičnem delu naloge smo opredelili stres, navedli simptome in posledice stresa ter poklicne izgorelosti. V nadaljevanju smo se ukvarjali z učiteljskim poklicem, iskali načine za obvladovanje poklicnega stresa in posebej izpostavili čuječnost kot tehniko premagovanja stresa. V empiričnem delu naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali na osnovne šole in šole s prilagojenim programom. Naš vzorec je zajemal 187 učiteljev, od tega 105 učiteljev iz običajnih osnovnih šol in 82 učiteljev iz šol s prilagojenim programom. Rezultati raziskave so pokazali, da se le malo učiteljev zaveda poklicnega stresa, da ni moč zaznati razlik pri doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji na običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom. Presenetljiva ugotovitev naše raziskave pa je, da obstaja pozitivna povezanost med čuječnostjo in stopnjo doživljanja stresa ter izgorelosti.
Keywords: izgorelost, stres, učitelji, šola s prilagojenim programom, čuječnost
Published: 17.11.2016; Views: 1311; Downloads: 218
.pdf Full text (1,20 MB)

8.
Stres pri delu učiteljev razrednega pouka
Aleksandra Jagarinec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka doživljajo stres na delovnem mestu, kakšne so njegove posledice in kako ga poskušajo preprečevati ali omiliti. Stres je v današnjih časih naš stalni spremljevalec, vendar sam po sebi ni škodljiv, ker je zelo odvisen od tega, kako ga posamezna oseba doživlja in kako se nanj odziva. Zanima nas, kateri dejavniki povzročajo največ stresa pri delu učiteljev razrednega pouka. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali učiteljem dvajsetih izbranih šol po vsej državi, smo raziskovali, kakšne so posledice stresa in kako ga premagujejo učitelji razrednega pouka. Rezultati ankete so pokazali, da najbolj stresno na delo učiteljev razrednega pouka vplivajo odnos s starši učencev, administrativno delo in odnos s sodelavci. Ta rezultat nas je presenetil, saj preživijo učitelji pri svojem delu največ časa z učenci. Pri učiteljih prevladujejo mišljenjski in telesni znaki stresa, tega pa največkrat poskušajo preprečevati s preživljanjem časa z družino, s sprehodi in z izleti, s počitkom in s spanjem. Predlagamo še druge načine za preprečevanje stresa in smernice za preprečevanje vpliva stresa pri učiteljih, saj smo ugotovili, da je delo učitelja na razredni stopnji zelo stresno in pri opravljanju le-tega lahko hitro pride do izgorevanja.
Keywords: - stres - učitelji razrednega pouka - stresorji na delovnem mestu - izgorevanje - obvladovanje stresa  
Published: 12.10.2016; Views: 1022; Downloads: 153
.pdf Full text (1,42 MB)

9.
Aromaterapija kot možnost lajšanja poklicnega stresa učiteljev
Marija Kuster Kortnik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V zadnjih letih se vedno več pozornosti posveča vsakodnevnemu stresu in njegovim škodljivim posledicam. Ker preživimo na delovnem mestu kar nekaj časa, je zelo pomembno, kako ga sprejemamo in doživljamo. Zadovoljstvo z delom in poklicni stres sta pomembna tudi zato, ker se odražata posledično v drugih sferah našega življenja in v našem zdravju. V teoretičnem delu naloge je prikazana povezava med zadovoljstvom, stresom, aromaterapijo in čustvi. V empiričnem delu smo raziskali zadovoljstvo učiteljev in kako nanj vpliva starost in delovna doba. V nadaljevanju smo iskali povezavo med zadovoljstvom in doživljanjem stresa na delovnem mestu učiteljev. Osredotočali smo se na dejavnike, ki so najbolj stresni učiteljem, in ugotavljali, kako ocenjujejo učitelji stresnost posameznih obdobij šolskega leta. Prav tako nas je zanimalo, kako pogosto in s katerimi protistresnimi aktivnostmi se učitelji že ukvarjajo. Aromaterapija je pomembno in razvijajoče se področje, ki še zdaleč ni doseglo vseh svojih možnosti uporabe. Osrednja pozornost magistrske naloge je v iskanju najprimernejšega načina uporabe aromaterapije za dobro počutje učiteljev. Raziskava je pokazala, da uporaba mešanice eteričnih olj z difuzorjem izboljšuje splošno počutje učiteljev v šoli. Še uspešnejša pa se je izkazala individualna uporaba eteričnih olj v obliki aromatičnih olj ali žepnih inhalatorjev po nasvetu aromaterapevta. Sama raziskava je pomembna za razvoj aromaterapije, saj smo oblikovali priporočila za preprečevanje in zmanjševanje stresa pri učiteljih s pomočjo aromaterapije.
Keywords: aromaterapija, stres, zadovoljstvo, čustva, učitelji
Published: 05.07.2016; Views: 1042; Downloads: 242
.pdf Full text (2,10 MB)

10.
Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli
Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement, Katarina Habe, 2014, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Keywords: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
Published: 30.12.2015; Views: 1440; Downloads: 436
.pdf Full text (353,86 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica