| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 424
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Stresnost študija na Fakulteti za varnostne vede : diplomsko delo
Helena Trček, 2009, undergraduate thesis

Keywords: študij, študenti, stres, diplomske naloge
Published: 18.11.2009; Views: 2171; Downloads: 182
.pdf Full text (696,96 KB)

72.
STRES ZAPOSLENIH V IGRALNIŠKI DEJAVNOSTI
Andreja Volc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes so ljudje bolj kot kdaj koli zaposleni in pod pritiskom; vedno se morajo ukvarjati z malenkostmi, ki jih je treba še postoriti, mišičnimi vozli, skrajnimi roki, zoprnimi napakami, utrujenostjo, motenim spancem in glavoboli zaradi gmotnega stanja. Včasih take naglice ni bilo. Dom je bil zatočišče, ljudje so se lahko zleknili v naslanjač z dobro knjigo v roki, se sprostili, oddahnili in uživali v reku » ljubo doma, kdar ga ima ». Takrat se ni dosti govorilo o stresu. Nekateri se morajo doma spoprijeti še z večjimi zahtevami in pritiskom kot na delu- skrbjo za otroke in njihovimi natrpanimi urniki, opravki, čiščenjem, delom na dvorišču, popravili, pranjem; pri vsem tem jih obdaja zaskrbljenost, kako shajati z denarjem. Nekaterim je težave, povezane z delom, zelo težko pustiti na delovnem mestu. Tako so zatopljeni v svoje delo, da kar ne morajo nehati misliti nanj. Tudi ko se imajo doma možnost sprostiti, tega ne zmorejo. Ne morejo kar prestopiti domačega praga, odmisliti skrbi, povezane z delom, in kot starši ali partnerji delovati s polno zmogljivostjo. Stres pride iz našega okolja, iz naših teles ali iz našega uma. Stres iz okolja lahko povzročijo onesnaženost, hrup ali gneča. Telesni stres pa povzroči bolezen, poškodba ali kak telesni napor. Večinoma stres povzroči naše negativno razmišljanje in napačno sklepanje, kar je plod našega uma. Določena raven stresa koristi, saj nam pomaga pri motiviranju za delo in izboljšuje storilnost, preveč dolgotrajnega stresa pa vodi v telesne in psihološke težave. Novejše znanstvene raziskave razkrivajo široko paleto nazdravih posledic, ki jih utegne imeti akutni ali kronični stres. Iz Japonske prihajajo poročila o ljudeh, ki dobesedno umirajo od prenapornega dela. Težave, kot so zvišan krvni pritisk, migrena in bolečine v želodcu, pa tudi tesnoba, depresija in panika, če jih naštejemo samo nekaj, so pogosto povezane s stresom.
Keywords: Stres, Zaposleni, Delovno mesto, Simptomi stresa
Published: 06.01.2010; Views: 1388; Downloads: 78
.pdf Full text (699,00 KB)

73.
IZGORELOST V OPERATIVNIH SLUŽBAH NA LETALIŠČU
Monika Grošelj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za delo na letališču so značilne prometne konice. Največ letal in potnikov se oskrbi od junija do septembra, dnevno pa vrhunce beležijo zjutraj, okoli druge ure popoldne in zvečer. Zaradi teh konic so zaposleni lahko izpostavljeni izgorevanju, saj delo poteka vse dni, ne glede na to, ali je vikend ali praznik. Raziskati želimo, v kolikšni meri je prisotna izgorelost v Službi za tehnologijo prometa, Službi za koordinacijo prometa, Službi za oskrbo letal, Službi za oskrbo potnikov, Službi za varnost in zaščito, Tehnično-gasilski službi in v Avioblagovni službi. Izgorelost (angl. burnout) bi najkrajše opisali kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Osebe, ki čutijo delovno izgorelost, postopoma izgubljajo občutek osebne izpolnitve, uspeha in učinkovitosti. Za delo postajajo vedno bolj nemotivirane, čutijo velik stres in neredko tudi depresijo. Zaradi delovne izgorelosti so zaposleni v odnosu do sodelavcev in strank pogosto cinični ter se vedejo na neoseben in omalovažujoč način. Kažejo zmanjšano skrb za stranke, njihova delovna uspešnost pa upada. Zaradi izgorelosti pri delu zaposleni pogosto zamujajo na delo, nagnjeni so h kronični odsotnosti od dela ali pa podjetje zapustijo (Inštitut Burnout, 2006).
Keywords: - izgorelost - stres - operativne službe - deloholizem - sindrom adrenalne izgorelosti
Published: 06.01.2010; Views: 1852; Downloads: 156
.pdf Full text (1,39 MB)

74.
PREMAGOVANJE STRESA PRI DELU NA PRIMERU ZAVAROVALNICE MARIBOR D.D.
Boštjan Štromajer, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v družbi, kjer se stres pojavlja posredno zaradi razvoja tehnologij, optimizacije delovnih procesov, visoko zahtevnih opravil. Ljudje so pod vplivom stresa, saj ne sledijo tehničnemu in tehnološkemu napredku. Ko ljudje ne morejo več izpolnjevati kriterijev na delovnih mestih, se pri njih prične pojavljati stres, saj zahteve na delovnih mestih presežejo sposobnosti posameznikov. Stres je globalni problem, ki povzroča človeško trpljenje na telesnem ali čustvenem področju. Povzroča velike stroške organizacije, saj je prisoten na vseh področjih delovanja v organizacijah. Pozitiven stres ljudi spodbudi k uresničevanju ciljev, jih motivira in na njih deluje pozitivno. Negativni stres ima negativne posledice, ki povzroči pri ljudeh bolezni, v skrajnih primerih tudi smrt. Pomemben pravni akt v EU je Direktiva Sveta iz leta 1989, ki delodajalcem nalaga polno odgovornost zagotovitve zdravja in varnosti pri delu, vključno z učinki stresa. O stresu na delovnem mestu je že veliko povedanega in napisanega, vendar premalo storjenega. Menimo, da je ključni dejavnik za preprečevanje stresa država, saj bi lahko z ustreznimi akcijami izdala zakonske akte, ki bi povzročili zniževanja stresa in posledično zniževanje odsotnosti iz delovnih mest, ter tako zniževala stroške organizacij in same države. Odgovorne organizacije, ki želijo konkurirat v globalnem okolju, bodo morale pričeti z zniževanjem stresa v organizacijah.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, posledice stresa, uravnavanje stresa, merjenje stresa
Published: 22.03.2010; Views: 1868; Downloads: 260
.pdf Full text (1,11 MB)

75.
76.
Doživljanje stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zdravstvenem domu in v bolnišnici
Lara Fidler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili stres (simptomi, faze in viri stresa, opisane so značilnosti negativnega in pozitivnega stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu in premagovanje stresa). Osredotočili smo se tudi na stres pri medicinskih sestrah. Uporabili smo analitični pristop s študijem domače in tuje literature ter uporabo elektronskih virov. Za zbiranje podatkov in obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala vprašanja o doživljanju stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Zdravstvenem domu Velenje in v Splošni bolnišnici Celje, v mesecu juliju in v avgustu 2009. Vprašalnik je bil zaprtega tipa, razdeljen med 40 naključno izbranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v obeh zavodih. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako intenzivno doživljajo stres medicinske sestre in zdravstveni tehniki v zdravstvenem domu in v bolnišnici, hkrati pa ugotoviti najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij, jih primerjati z ugotovitvami, ki jih navaja literatura in prikazati smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je vzrok za nastanek stresa v zdravstvenem domu v največji meri delo z ljudmi in narava dela. V bolnišnici pa je vzrok za stres odgovorno in izmensko delo. V zdravstvenem domu kot v bolnišnici, pa so mnenja, da je delovna zasedenost negovalnega tima neustrezna in da je delo preobremenjujoče in se mu zaradi tega ne morejo dovolj posvetiti. Stres se pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih v zdravstvenem domu največkrat kaže kot povečana občutljivost, občutek pritiska, pretirano delo, občutek napetosti in tesnobe. V bolnišnici pa občutijo stres v obliki povečane občutljivosti, želja po menjavi delovnega mesta, slabi medsebojni odnosi in pretirano delo. Na delu pa najpogosteje občutijo bolečine v hrbtenici.
Keywords: stres, doživljanje stresa, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, izgorevanje.
Published: 09.03.2010; Views: 4114; Downloads: 919
.pdf Full text (603,08 KB)

77.
Prepoznavanje in pojav stresnih situacij pri študentih
Andreja Rogač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Stres je danes nekaj povsem običajnega in nujno potrebnega, da smo dejavni in uspešni na svojem področju, vendar vse do neke meje. Ko stres postane premočan, postane nadloga za vse nas. Študentje se pogosto ne zavedajo, da jim na poti do cilja stoji mnogo stresnih dogodkov, ki jim lahko poruši samozavest in njihov stil življenja. Zato smo se odločili, da bomo raziskali mnenja študentov v zvezi s stresom in doživljanjem stresenih situacij. V diplomskem delu smo opisali stres, njegovo zgodovino, predstavili smo faze stresa in stresne situacije, doživljanje le-teh ter načine spoprijemanja z njimi. Opisali smo tudi simptome stresa, ki kažejo na to, da se je razvil stres. Posebno poglavje smo namenili stresu med študijem, opisali nekatere vzroke za stres, ki se pojavlja v študijskem obdobju in možne načine, kako se stresu izogniti ter aktivnosti za zmanjševanje stresa med študijem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti zdravstvene nege Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v letu 2009. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega in pol odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 študentov. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto se študentje srečujejo s pojavom stresa in kako le-ta vpliva nanje ter najpogostejše vzroke za nastanek stresnih situacij. Rezultati raziskave so pokazali, da se večina študentov sooča s stresom in da le-ta ključno vpliva na rezultate njihovega dela. Ugotovili smo tudi, da stres vpliva na učenje študentov tako, da dosegajo slabše rezultate, kot bi si želeli in, da izgubljajo motivacijo za nadaljnje učenje.
Keywords: stres, stresne situacije, študij, stresor, prepoznavanje stresa.
Published: 09.03.2010; Views: 2417; Downloads: 538
.pdf Full text (720,37 KB)

78.
STRES PRI DELU UČITELJA
Jurij Lah, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje smo vse bolj izpostavljeni stresu, tako v zasebnem kot tudi službenem okolju. Stres doživljamo različno in se nanj specifično odzivamo. Obravnavali smo dejavnike, ki povzročajo stres pri delu učitelja. Najprej smo stres obravnavali teoretično. Opisovali smo fenomen stresa, opredelili ključne pojme, specifične stresorje, navedli teorije o stresu, opisali posledice, ki jih stres povzroča in pristope za obvladovanje stresa. Nato smo izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo ankete, ki smo jo podelili na različnih stopnjah izobraževalnega sistema (osnovna šola, srednja šola in višja strokovna šola), anketirali učitelje. Pridobljene podatke smo analizirali in med seboj primerjali. Z raziskavo smo ugotavljali, ali učitelji doživljajo različne oblike stresa in kakšna je njegova jakost. Želeli smo izvedeti, kako se odzivajo na stresne situacije, na različnih izobraževalnih stopnjah. Ugotovili smo, da se stres po stopnjah izobraževalnega sistema bistveno ne razlikuje, vendar se pojavlja v različnih jakostih in oblikah. Stres največkrat povzroča zlasti zahtevnost dela z otroki, konfliktni odnosi s sodelavci, konfliktni odnosi z vodstvom, zahtevni odnosi s starši in zahteve po stalnem usposabljanju. Ti škodljivi vplivi stresa zmanjšujejo učiteljevo motivacijo za delo, otežujejo medsebojne odnose, povzročajo izgorevanje pri delu, vendar po analizi sodeč ne vplivajo toliko na samo ustvarjalnost pri delu in ne povzročajo večje odsotnosti z dela. Učitelji se v vedno večji meri zavedajo stresa in vpliva le-tega na njihovo delo, zato se poslužujejo raznih tehnik oz. osebnih tehnik za zmanjšanje vpliva stresa na delovnem in osebnem področju. Iz pridobljenih podatkov smo ugotovili tudi, da institucije o ozaveščanju zaposlenih o stresu na delovnem mestu in obvladovanju le-tega ne poskrbijo dovolj. Stres v izobraževalnem procesu je postal stalni učiteljev spremljevalec.
Keywords: stres, stresorji, oblike stresa, jakost stresa
Published: 05.05.2010; Views: 1650; Downloads: 156
.pdf Full text (1,95 MB)

79.
STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU MERCATOR D.D.
Andreja Fridman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Beseda stres je danes pogosto uporabljena. Zaradi zmeraj hitrejšega ritma življenja le malokomu uspe ohraniti notranje revnovesje. Živimo namreč v svetu, ki se hitro razvija in zahteva od nas nenehno prilagajanje. Spreminjajo se tehnologije, družbene navade, vrednote, družbene strukture in ljudje. Nihče pa ni popolnoma odporen proti stresu in le ta lahko prizadene vsakogar, saj je pomemben in bistven del našega življenja. Zelo stresno pa je lahko delovno okolje. V nekaterih organizacijah in pri opravljanju določenih del so zaposleni izpostavljeni večjim stresnim obremenitvam, v drugih pa manjšim. V svoji raziskavi sem ugotovila, da zaposleni v večini dobro obvladujejo stres na delovnem mestu, nekateri pa so pod stresom. Zato bi moralo podjetje začeti zaposlene seznanjati s stresom in jih izobraževati kako se z njim spopadati.
Keywords: stres, delovno mesto, zaposlitev.
Published: 13.09.2010; Views: 1564; Downloads: 155
.pdf Full text (306,35 KB)

80.
PSIHOLOŠKE POSLEDICE BREZPOSELNOSTI
Sabina Nepužlan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja problem brezposelnosti in njene psihosocialne posledice. Brezposelnost lahko razumemo le v kontekstu s pomenom, ki ga pripisujejo posamezniki delu. Delo je temeljna človekova pravica in dobrina, ki jo varuje 23. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948), kjer se glasi: "Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo." Zaposlitev predstavlja v sodobni družbi osrednji del vsakdanjega življenja in ključni vir finančne neodvisnosti, statusa, prestiža, identitete ter socialne participacije. Marie Jahoda nam v študiji Marienthal podrobno predstavi pomen zaposlitve. Njena glavna teza se glasi: "Če hočemo razumeti posledice brezposelnost za posameznika, moramo najprej ugotoviti, katere družbene in individualne funkcije izpolnjuje zaposlenost." Funkcije, kot so: finančno stanje, časovna struktura dneva in osebna identiteta posameznika, se znatno spremenijo, ko posameznik postane brezposeln. V empiričnem delu, ki sledi teoretičnemu, smo s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med brezposelne posameznike na ZRSZ, na Območni službi Murska Sobota in Maribor, raziskali posledice, ki jih ima brezposelnost za posameznika in pomen funkcij zaposlitve za posameznika. Predstavili smo ugotovitve, ali obstaja povezava med trajanjem brezposelnosti na eni strani in funkcijami zaposlitve, simptomi stresa in depresije na drugi strani.
Keywords: - brezposelnost, - psihološki vpliv brezposelnosti, - funkcije zaposlitve, - stres, - depresija
Published: 23.07.2010; Views: 3605; Downloads: 712
.pdf Full text (2,04 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica