| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 424
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
DEJAVNIKI STRESA V RAČUNOVODSKI DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ X IN Y
Maša Kotolenko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se lotili raziskave o stresorjih na delovnem mestu, natančneje v računovodski dejavnosti. Najprej smo definirali pojem stresor. Sledila je predstavitev mikro in makro stresorjev, prisotnih v delovnem okolju. Pri tej predstavitvi smo se osredotočili na mikro in makro stresorje v računovodski dejavnosti. Predstavili smo po mnenju različnih avtorjev najpogostejše stresorje v računovodski dejavnosti, definicijo posameznega stresorja ter njihove značilnosti. V nadaljevanju je sledila predstavitev obeh opazovanih organizacij. Tukaj smo se najprej lotili opredelitve njihovega nastanka, dejavnosti, vrednot ter na kratko opredelili organiziranost računovodske dejavnosti. Sledila je grafična predstavitev podatkov o anketiranih glede na spol, izobrazbo, število, starost in letih zaposlitve v računovodski dejavnosti organizacije. Nato smo izvedli podrobno analizo in tabelarično predstavitev stresorjev v posamezni organizaciji ter opredelili možne vzroke za prisotnost stresorja. Na koncu smo opravili primerjavo stresorjev med organizacijama ter podali ugotovitve in predloge za izboljšanje stanja v organizaciji. Kljub temu, da namen diplomskega dela ni bil ugotavljati kakšne strategije obvladovanja stresa poznamo in katere so za obe organizaciji, najprimernejše, smo na koncu bralca seznanili tudi s temi možnostmi.
Keywords: stresor, stres v računovodski dejavnosti, obvladovanje stresa, stres na delovnem mestu
Published: 04.12.2009; Views: 1709; Downloads: 200
.pdf Full text (326,42 KB)

52.
Stres zdravstvenih delavcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Irena Vukan, 2009, undergraduate thesis

Keywords: stres, stresor, simptom
Published: 14.05.2009; Views: 1825; Downloads: 245
.pdf Full text (473,32 KB)

53.
SPROSTIMO IN UMIRIMO NAŠE OTROKE
Tatjana Zver, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen moje diplomske naloge je, teoretično in praktično prikazati, da tudi otroci v današnjem modernem času potrebujejo sprostitev in mir. Otroci potrebujejo tišino, da lahko občutijo in doživijo svoje čustva, da se osredotočijo na tisto kar delajo, da najdejo ravnotežje v sebi in si na tak način naberejo novih moči. Stalni nemir, motnje koncentracije, vedenjske motnje, motnje spanja, vse to so posledice hitrosti in preobremenjenosti s katero živimo in so značilne tako za otroke, kot tudi za odrasle. Le tisti, ki je sam sposoben miru, lahko tudi otroka pripelje do njega. Zato moramo začeti z delom pri sebi. V moji nalogi sem opisala, kako veliko moč delovanja ima stres na naše otroke in kakšni so njegovi znaki ter posledice, ki se kažejo v otroškem vedenju in počutju. Znaki so: pogosti prehladi, kožni izpuščaji, potne dlani, pomanjkanje teka, bolečine v trebuhu, težave pri zbujanju, napadi besa, pretepanje, zapiranje vase, jez, strah, žalost in potrtost. Posledice pa so nemirni, zavrti, utrujeni in nesrečni otroci. V nadaljevanju naloge sem opisala rešitve za nastale težave in motnje današnjega časa. Rešitve najdemo v sprostitvenih igrah in tehnikah (masaža, joga), v drobnih ritualih, ki jih vnesemo v vsakdanjik vrtca in doma, s pomočjo gibanja v naravi in telesnih izkušenj (masaža, dotik, božanje, objem) s pomočjo aktiviranja čutil in fantazijskih potovanj. Opisala sem svoje izkušnje in odzive otrok pri izvajanju sprostitvenih igre, tehnikah, ritualih, gibanju v naravi in v igralnici, telesnih izkušnjah, uporabi čutil in fantazijskih potovanj. Moje izkušnje so zelo pozitivne, saj sem s sprostitvenimi igrami in tehnikami v svoje delo z otroki vnesla svežino in pestrost ter opustila storilnostno naravnanost pri delu z otroki. Sprostitvene igre in tehnike so pripomogle h kvalitetnejšim medsebojnim odnosom v skupini in kvalitetnejšem vzgojnem delu. Vsi smo doživeli izkušnjo, ki se nas je dotaknila. Z medsebojnimi stiki, bližino in dotiki smo ustvarili nevidno, toda močno vez, ki nam je dala moč. Pri izvajanju sprostitvenih iger so bolj uživali dečki kakor deklice, čeprav so sodelovali vsi. Otroci so bili mirnejši in manj glasni. Postali so bolj veseli, strpnejši drug do drugega, zato so se v skupini dobro počutili in so radi prihajali v vrtec. Telesna odpornost se jim je povečala, saj smo se veliko gibali v naravi in zato je bila obolelost v skupini manjša. Otroci so postali ustvarjalni na področju umetnosti in bolj vztrajni pri svojih igrah. V nadaljevanju naloge sem kvalitativno ovrednotila pozitivne izkušnje kolegic s sprostitvenimi igrami in tehnikami z otroki. Tudi one so bile navdušene nad pozitivnimi spremembami pri vedenju in počutju otrok. Na koncu naloge sem podala primerjalno analizo različnih tipov osebnosti in vpliv sprostitvenih iger nanje. Ugotovila sem, da so imele sprostitvene igre res izjemen vpliv na agresivne, nemirne in zavrte otroke, saj so se pri njih neprestano dogajale spremembe. Izražale so se pri njihovem počutju in vedenju. Bilo je manj agresivnega vedenja, saj so otroci postali bolj strpni, nemirni otroci so se znali za nekaj časa umiriti in si pridobiti občutek ugodja, zavrti otroci pa so se počasi osvobajali svojih stisk. Sprostitvene igre in tehnike so pozitivno vplivale na vse nas in zato jih bom v vrtcu izvajala tudi v bodoče.
Keywords: sproščanje, umirjanje, stres, rituali, čutila, mir, tišina, gibanje, narava, sprostitvene igre, sprostitvene tehnike.
Published: 06.07.2009; Views: 10200; Downloads: 4467
.pdf Full text (486,06 KB)

54.
STRES IN PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Janja Pulko, Maja Rajh, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Stres je tesno povezan z našim vsakdanjim življenjem in delom. Lahko bi rekli, da jima daje močan pečat. Dejstvo je, da je vsak poklic kdaj stresen in poklic učitelja razrednega pouka pri tem ni izjema. V diplomskem delu smo se tematike stresa lotili v navezavi na poklicni razvoj učitelja in umestitev šole v urbano ali ruralno okolje. V teoretičnem delu naloge opišemo poklic učitelja in opredelimo termin stres ter predstavimo simptome, vrste in faze stresa ter kako stresogene situacije vplivajo na poklic učitelja. Teoretični del zaključujemo s podrobnejšimi napotki, kako se s stresom soočiti in kako ga v vsakdanjem življenju uspešno obvladovati. V empiričnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je pojavnost stresa pri učiteljih razrednega pouka na območju severovzhodne Slovenije. Pri tem nas je še posebej zanimalo, ali obstaja razlika v prisotnosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na mestnih in podeželskih šolah in pri učiteljih z različno delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se učitelji pri svojem delu s stresom srečujejo in pri sebi opažajo zlasti telesne in čustvene simptome stresa. Obremenjujoče oziroma stresno pa na učitelje vplivajo vsakodnevno delo z učenci, odnosi z vodstvom šole, s sodelavci in s starši učencev. Pri tem nismo opazili bistvenih razlik glede na delovno dobo učiteljev in glede na to, kakšen status ima šola, na kateri ti učitelji poučujejo. Ugotovili pa smo, da učitelji stres dokaj uspešno obvladujejo z različni strategijami, pri tem še posebej izstopajo učitelji, ki so zaposleni v urbanih okoljih.
Keywords: Razredni učitelj, profesionalni razvoj, mesto – podeželje, stres, simptomi stresa, stresogene situacije, obvladovanje stresa.
Published: 11.06.2009; Views: 3083; Downloads: 525
.pdf Full text (1012,10 KB)

55.
Življenje družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, vključenimi v Dnevni center Maribor - Organizacijska enota ZUDV Dornava
Janja Kolarič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava življenje družin otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v Dnevni center Maribor – organizacijska enota ZUDV Dornava. Družina z otrokom z motnjo v duševnem razvoju se že izhodiščno spopada z drugačnimi težavami, kot se to mora družina z zdravim otrokom. V teoretičnem delu diplomske naloge sta zato najprej opredeljena pojma družina in motnje v duševnem razvoju, nato pa obravnavana tista področja, na katerih se izraža vpliv otrokove motnje: vloga otroka z motnjo v duševnem razvoju znotraj njegove družine, partnerstvo med staršema, položaj sorojencev in interakcija družine s socialnim okoljem. Strokovne pomoči ne potrebuje le otrok z motnjo, temveč vsa družina, zato je poudarek naloge tudi na delu strokovnjakov z družinami. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Izpolnjevalo ga je 19 staršev, katerih otroci so vključeni v Dnevni center Maribor. Ugotovljeno je bilo, da večina anketiranih staršev svoje življenje popolnoma prilagaja otroku z motnjo, kar se, med drugim, odraža tako v zaposlitvi staršev, kot tudi v opravljanju vsakdanjih opravil. Največ informacij o otrokovih motnjah, čeprav po mnenju nekaterih anketirancev prepozno, so starši prejeli s strani zdravniškega osebja. S socialnim okoljem, v katerem se njihova družina nahaja, so starši načeloma zadovoljni. Večina anketiranih staršev ni vključenih v nobeno skupino za pomoč in podporo staršem otrok s posebnimi potrebami, se jih pa veliko druži z drugimi družinami, v katerih so otroci z motnjami.
Keywords: otroci z motnjami v duševnem razvoju, družina otroka z motnjo v duševnem razvoju, stres, Dnevni center Maribor, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Published: 29.08.2009; Views: 4332; Downloads: 832
.pdf Full text (1,23 MB)

56.
STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU HYPO LEASING D.O.O.
Valentina Milić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge sem poskušala obdelati stresne dejavnike, splošno definicijo stresa, zakaj se stres sploh pojavi na delovnem mestu, ter posledice le-tega v delovnem okolju. Predstavila sem tudi obvladovanje stresa na delovnem mestu, kako se stres meri in uravnava ter katere so aktivnosti, ki zmanjšujejo in povečujejo stres v podjetju. V raziskovalnem delu naloge pa sem predstavila na splošno podjetje Hypo Leasing d.o.o. in njegovo strukturo. S pomočjo anketnega vprašalnika sem med drugim ugotovila, kateri so tisti dejavniki, ki spodbujajo in odpravljajo stres pri zaposlenih. Zanimalo me je tudi, če so zaposleni zadovoljni s svojim delom in kako podjetje skrbi za odpravljanje stresa. Na podlagi teh rezultatov sem podala predloge za izboljšavo v podjetju Hypo Leasing d.o.o.
Keywords: stres zaposleni delovno mesto
Published: 20.07.2009; Views: 2080; Downloads: 275
.pdf Full text (784,06 KB)

57.
Dejavniki izgorelosti zaposlenih
Martina Šetina Čož, 2009, master's thesis

Abstract: Hiter tempo sodobnega življenja, individualizacija, negotovost zaposlitve in družine, pa tudi notranje neravnovesje zaposlenih vse pogosteje povzročajo izgorelost kot posledico skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Na bolezen ne vpliva samo stres na delovnem mestu, temveč tudi dejavniki, povezani z družbenimi razmerami, osebnimi lastnostmi in psihološkimi okoliščinami dela zaposlenih. Bolezen ima težke in dolgotrajne posledice, zato je zelo pomembno, da pravočasno prepoznamo znake in ukrepamo, preden doseže najvišjo stopnjo. Preventiva je še vedno najučinkovitejše zdravilo, pri čemer je potrebno sodelovanje vseh treh akterjev: podjetij, zaposlenih in države. V magistrski nalogi smo na vzorcu 194 oseb ugotavljali dejavnike, povezane z izgorelostjo zaposlenih pri delu. Rezultati raziskave kažejo, da izgorelost ni povezana s spolom, harmonično naravnanostjo in delovno dobo zaposlenih, pa tudi to, da so zaposleni za finančno varnost pripravljeni tvegati svoje zdravje. S stopnjo izgorelosti so pozitivno povezani materialna naravnanost zaposlenega, zdravstvene težave in strah pred izgubo službe. Zaposleni, ki v svoje delo več vložijo kot pa zanj dobijo, izražajo višjo stopnjo izgorelosti. Negativno so s stopnjo izgorelosti povezani zadovoljstvo pri delu, urejeno zasebno življenje in napredovanje v službi. Rezultati regresijske analize kažejo, da na varianco v stopnji izgorelosti pozitivno vplivajo delovna doba, strah pred izgubo službe, nadure, občutljivost za konflikte s sodelavci, tveganje zdravja za finančno varnost in materialna naravnanost, negativni vpliv pa imajo zadovoljstvo pri delu, odgovornost do dela in urejeno zasebno življenje.
Keywords: • izgorelost • stres • družbene razmere • osebne lastnosti • psihološke okoliščine dela
Published: 07.08.2009; Views: 2597; Downloads: 775
.pdf Full text (1,78 MB)

58.
STRES NA DELOVNEM MESTU ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
Aleksander Valič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro, pod pritiskom. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Znašli smo se v toku življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas. Pomanjkanje sposobnosti za obvladovanje okoliščin kot so izpolnjevanje zahtev, izzivov, vodi v stres. Zelo je pomembno, da se stres dobro zavedamo in da smo seznanjeni z njegovimi posledicami. To spoznanje dopušča možnost, da tedaj prav ravnamo ali v nekaterih primerih ga lahko odpravimo. Diplomska naloga je osredotočena na stres, s katerim se zavarovalni zastopniki srečujemo skoraj vsak dan. Raziskava je pokazala, da je najpogostejši dejavnik stresa preobilica dela in odnos med vodstvom in zaposlenimi, ki na žalost niso vedno dobri, ter nesporazumi s strankami.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, posledice stresa, preobilica dela
Published: 20.07.2009; Views: 2494; Downloads: 361
.pdf Full text (528,44 KB)

59.
VPLIV STRESA NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH
Jasmina Zukanović, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na delovnem mestu, kjer ni čutiti vpliva negativnega stresa, je ključ do uspeha, ključ do ustvarjalne in produktivne organizacije. Zato so vplivi ustreznih delovnih pogojev, nagrajevanja, napredovanja, možnosti poklicnega razvoja, možnosti soodločanja pri upravljanju in drugih dejavnikov, ki vplivajo na delovno zadovoljstvo posameznika. Vsem stresnim situacijam se ne moremo izogniti, stres pa ni vedno škodljiv. Ščepec stresa ne škoduje, ampak lahko življenje začini. V času hitrega napredka tako v širšem družbenem kot gospodarskem prostoru samo vlaganje v tehnologijo za uspešnost gospodarskih družb ni zadostno. Za napredek, rast in konkurenčnost so neprecenljivi ustrezno usposobljeni zaposleni, ki s svojo energijo, znanjem in idejami pomenijo največji kapital, s katerim podjetje razpolaga. K učinkovitosti in kreativnosti zaposlenih pa v veliki meri prispeva ustrezna motivacija. Zadovoljni in visoko motivirani ljudje ustvarjajo novo vrednost in prinašajo konkurenčno prednost trgu. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen stresa, ki se odraža na celotnem organizmu. Povzroči lahko čustvene, fizične in duševne težave. S stresom pa so povezani tudi nezdravi vedenjski vzorci in navade, kot so alkoholizem, kajenje, prekomerno uživanje hrane, itd. Stresni odziv pa ni nekaj neozdravljivega. Ko odkrijemo vzrok stresa, ga lahko sami odpravimo. Pomembno je, da smo samozavestni, da znamo upravljati s časom in racionalno razmišljati, da ustvarjamo boljše medčloveške odnose ter da skrbimo zase.
Keywords: - stres - stresorji - obvladovanje stresa - simptomi stresa - vrste stresa - motivacija
Published: 20.07.2009; Views: 2184; Downloads: 418
.pdf Full text (1,24 MB)

60.
SLOVENSKE DRAMATIČARKE IN NJIHOVA DELA PO LETU 1980
Miha Knavs, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so obravnavane sodobne slovenske dramatičarke, raziskovanje pa je časovno razmejeno, saj so obravnavane zgolj avtorice, ki so svoja dela posredovale javnosti (tiskana izdaja, uprizoritev) od leta 1980 do začetka leta 2009. Raziskovanje je usmerjeno na drame za odrasle, izpuščene so otroške lutkovne predstave in radijske igre. Obravnavanih je enajst avtoric: Saša Pavček, Zalka Grabnar Kogoj, Tina Kosi, Desa Muck, Draga Potočnjak, Simona Semenič, Špela Stres, Martina Šiler, Kim Komljanec, Alenka Goljevšček Kermauner in Žanina Mirčevska. Vse avtorice in njihova dela so analizirana na enak in primerljiv način; najprej je podan zgoščen življenjepis, kjer so zbrani ključni podatki o avtorici, intelektualne usmeritve, sodelovanja, aktivnosti in nagrade, sledi popoln pregled dramskih besedil z navedbo krstne uprizoritve in dostopnosti besedila, nadaljuje pa se z analizo ene ali več dram, odvisno od obsega in kakovosti avtoričinega dramskega opusa. Dramska besedila so analizirana po naslednjem ključu: naslov drame, tema/snov in dramsko dogajanje, dramska fabula, dramski čas in dramski prostor, dramske osebe in karakterizacija, dramski motivi, ideja oz. ideologija besedila, dramski govor in jezik ter komentar dramskega opusa z zaključkom.
Keywords: sodobna dramatika, avtorice, Pavček, Grabnar Kogoj, Kosi, Muck, Potočnjak, Semenič, Stres, Šiler, Komljanec, Goljevšček Kermauner, Mirčevska
Published: 17.11.2009; Views: 2425; Downloads: 300
.pdf Full text (379,55 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica