| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


401 - 410 / 426
First pagePrevious page34353637383940414243Next pageLast page
401.
Prenos divjih genotipov hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere ter njihov odziv na sušo v lončnem poskusu
Lara Kovačevič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (IHPS) smo v letu 2014 prenesli divje genotipe hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere, ter ugotavljali njihov odziv na sušo v lončnem poskusu. Analizirali in primerjali smo odziv divjega hmelja, nabranega v Sečoveljskih dolinah in sorte Savinjski golding (SG) na sušne razmere. Delo je potekalo v več fazah. V tkivni kulturi smo uporabili genotipe z oznakami SOL 9/11-10, SOL 13-2, SOL 13-9, SOL 9/11-18, SOL 11/11-33 in sorto Savinjski golding. V prvi fazi smo le-te prenesli na gojišče za koreninjenje. Nato smo z metodo aklimatizacije utrdili rastline navedenih genotipov za namen lončnega poskusa. V tretji fazi, ko so bile rastline presajene v lonce, smo pet loncev vsakega genotipa izpostavili sušnim razmeram, medtem ko smo jih pet optimalno zalivali. Po štirinajstih dneh smo naredili vzorčenje listov in po uveljavljenem protokolu določili relativno vsebnost vode (ang. RWC - relative water content). Spremljali smo morfološke spremembe listov in merili vsebnosti vode v njih. Zapisovali, opisovali in fotografirali smo sprotna opažanja. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali.
Keywords: hmelj, Humulus lupulus L., sušni stres, in vitro, in vivo, lončni poskus
Published: 02.10.2018; Views: 120; Downloads: 15
.pdf Full text (1,08 MB)

402.
Spoprijemanje s stresom pri študentih pedagogike
Tjaša Pisanec, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu raziskujemo načine in metode, ki jih študenti dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti Maribor uporabljajo za spoprijemanje s stresom kot posledico študijskih obremenitev. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo stres, opišemo vrste, faze in simptome stresa, predstavimo različne tehnike in strategije spoprijemanja s stresom ter vrsto raziskav, ki zadevajo tematiko stresa med študentsko populacijo. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 112 študentov, proučujemo stopnjo stresa študentov, pogostost doživljanja stresa zaradi študijskih obveznosti, stresnost določenih vidikov študija, doživljanje simptomov stresa in uporabo različnih načinov spoprijemanja s stresom. Pri tem nas zanima obstoj razlik glede na letnik študija, povprečno oceno posameznika in v dveh primerih tudi stopnjo stresa študentov. Rezultati prikazujejo nizko oceno stresnosti dvopredmetnega študija pedagogike, saj večina študentov stres, povezan s študijem, doživlja le včasih. Najpogostejše metode, ki jih študenti uporabljajo v namene obvladovanja in zmanjševanja stresa, so vsakodnevne dejavnosti, ki imajo že same po sebi sproščujoč vpliv na človeka, kot so telesna aktivnost, hobiji, druženje s prijatelji ipd. Precej manjše število študentov uporablja zahtevnejše relaksacijske in kognitivne tehnike, s katerimi so podrobneje seznanjeni v času študija.
Keywords: stres, študenti, spoprijemanje s stresom, tehnike sproščanja
Published: 20.12.2018; Views: 221; Downloads: 57
.pdf Full text (1,51 MB)

403.
Vloga delovnih značilnosti in kognitivnih napak pri izgorelosti, depresivnosti in anksioznosti zaposlenih
Tjaša Frey-Gorše, 2018, master's thesis

Abstract: Izgorelost je bila nekoč smatrana kot bolezen menedžerjev, toda v današnjem času, ko smo priča vse večjim spremembam tudi na delovnem mestu, lahko prizadane kogarkoli. V pričujoči raziskavi nas je zanimala vloga delovnih značilnosti v odnosu med kognitivnimi napakami in izgorelostjo, prav tako pa smo preverili, ali se tovrstne povezave pojavljajo tudi pri anksioznosti in depresivnosti. Tako smo raziskali, ali kognicija oz. negativna prepričanja napovedujejo anksioznost, depresijo in izgorelost in kako na omenjene konstrukte vplivajo delovne zahteve in viri. Uporabili smo vprašalnike delovnih zahtev in resursov, Vprašalnik izgorelosti (OLBI), Vprašalnik stresa, anksioznosti in depresije (DASS-21) ter Vprašalnik kognitivne triade (CTI). V raziskavi je sodelovalo 177 oseb, od tega 143 (75,7 %) žensk in 43 (24,3 %) moških v starosti med 26 in 62 let (Mstarost=39 let), ki so zaposlene in delajo vsaj 20 ur tedensko. Rezultati so pokazali, da kognitivna triada statistično pomembno napoveduje depresijo, anksioznost in obe poddimenziji izgorelosti, pri čemer se je kot statistično pomemben napovednik izkazala le poddimenzija pogled na sebe. Rezultati odnosa med delovnimi zahtevami in depresijo, anksioznostjo ter izgorelostjo so pokazali, da splošne delovne zahteve statistično pomembno napovedujejo vse tri konstrukte. Delovni resurs raznolikost delovnih nalog statistično pomembno napoveduje izgorelost, medtem ko delovni resurs avtonomija depresijo in poddimenzijo izgorelosti – odtujenost od dela. Kot statistično pomemben napovednik depresije, anksioznosti in izgorelosti (a le poddimenzije odtujenost od dela) se je izkazala tudi socioemocionalna opora nadrejenih, pri čemer se to ni pokazalo pri opori s strani sodelavcev. Test interakcije ni pokazal, da bi se delovne zahteve močneje povezovale z izgorelostjo v situaciji, ko bi bila kognitivna triada močneje izražena.
Keywords: kognitivna triada, stres, izgorelost, anksioznost, delovne zahteve in resursi, multipla regresija
Published: 18.12.2018; Views: 165; Downloads: 59
.pdf Full text (1,13 MB)

404.
Učinek delavnic čuječnosti na psihično blagostanje oseb v pozni odraslosti
Patricija Kramaršek, 2018, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih v psihološki literaturi zasledimo vse več študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij čuječnosti. Prevladujejo predvsem takšne, ki nakazujejo učinke omenjenih intervencij na zmanjšanje ravni depresivnosti, stresa in anksioznosti. Študij, vezanih na preverjanje učinkov intervencij na subjektivno blagostanje, je manj, njihovi rezultati pa so nekonsistentni. Večina raziskav je izvedenih na kliničnih vzorcih, od katerih je le manjše število izvedenih na vzorcu oseb v pozni odraslosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti učinke delavnic čuječnosti na spretnosti čuječnosti oseb v pozni odraslosti. Prav tako smo želeli preveriti učinke delavnic čuječnosti na posamezne spremenljivke psihičnega blagostanja – depresivnost, stres, anksioznost in subjektivno blagostanje. Naš končni vzorec je sestavljalo 24 udeležencev iz dveh domov za upokojence, s povprečno starostjo 79 let. Udeleženci so bili razdeljeni v eksperimentalno (N = 12) in kontrolno skupino (N = 12). Eksperimentalna skupina je bila deležna 7-tedenskih delavnic čuječnosti, medtem ko za kontrolno skupino ni bila predvidena nobena posebna aktivnost. Vsi udeleženci so teden pred pričetkom delavnic eksperimentalne skupine in teden po koncu, rešili predviden sklop vprašalnikov. Rezultati ANOVE za mešan načrt so pokazali statistično pomembno interakcijo čas x skupina za depresivnost, stres, anksioznost in čuječnost. Na osnovi tega smo potrdili učinke delavnic na merjene spremenljivke psihičnega blagostanja. Omenjenega nismo potrdili za subjektivno blagostanje, kjer pri negativnem afektu emocij in zadovoljstvu z življenjem, ni prišlo do statistično pomembne interakcije čas x skupina. Kljub določenim pomanjkljivostim (pasivna kontrolna skupina, majhen vzorec udeležencev), naša študija predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje učinkov intervencij na vzorcu zdravih starostnikov.
Keywords: Delavnice čuječnosti, psihično blagostanje, depresivnost, stres, anksioznost, subjektivno blagostanje, starostniki.
Published: 18.10.2018; Views: 189; Downloads: 64
.pdf Full text (890,79 KB)

405.
Stres na delovnem mestu učitelja v osnovni šoli x
Simona Koležnik, 2019, master's thesis

Abstract: Stres je v današnjem času prisoten v vsakdanu posameznika. Naš tempo življenja je vse hitrejši in vse večje zahteve prihajajo od različnih dejavnikov v okolici. Je ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti sodobnega časa. Vzroki za nastanek stresa se pojavljajo tako doma kakor tudi v službi. Možni razlogi za stres na delovnem mestu so lahko neurejene delovne razmere, prevelika ali premajhna obremenjenost, organizacijski dejavniki ali celo nadlegovanje ali nasilje na delovnem mestu. Poznamo več vrst stresa, in sicer naravni ali umetni stres. Različni avtorji so stres predstavili po različnih modelih, v katerih razlagajo, kaj je stres, kako poteka in kako ga rešujemo. Na posameznika vplivajo različni dejavniki stresa. Posameznik stres zaznava na svojem delovnem mestu ali zunaj njega. Ko je posameznik pod stresom, začne zaznavati simptome stresa. Simptomi so različni, lahko so fiziološki, doživljajski ali vedenjski. Posledice stresa se pojavijo, ko je posameznik nekaj časa pod stresom in to vpliva nanj in na njegovo zdravje. Posameznik lahko občuti fiziološke, psihične in vedenjske posledice. Vsak posameznik mora nekako premagovati stres, ki ga občuti, zato smo predstavili strategije za premagovanje stresa. Strategije smo razdelili na raven posameznika in na raven organizacije. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili stres na delovnem mestu učitelja, zaposlenega v neki osnovni šoli. Zaposlenim učiteljem smo razdelili anketni vprašalnik in tako pridobili podatke o stresnosti njihovega delovnega mesta. Predstavljamo rezultate, ki smo jih o stresnosti delovnega mesta učitelja pridobili v izbrani osnovni šoli X, dejavnike stresa, simptome in posledice stresa, kako učitelji premagujejo stres na ravni posameznika in kakšne strategije ima za premagovanje stresa uvedene šola. Na koncu magistrskega dela smo predstavili ugotovitve in podali nekaj predlogov, ki se lahko uporabijo v praksi.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, simptomi stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Published: 15.03.2019; Views: 229; Downloads: 59
.pdf Full text (2,88 MB)

406.
Ugotavljanje stresa konj s pomočjo neinvazivnih metod
Sergeja Plohl, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V raziskavi smo ugotavljali intenzivnost in trajanje izločanja stresnega hormona kortizola v slini konj, ob tem pa smo spremljali srčni utrip. Obe metodi veljata za neinvazivni. Delo s konji je potekalo od meseca februarja do konca maja 2018 na kmetiji Kolarič v Obrežu. V poskus smo vključili dva mlada in neujahana konja iz istega hleva – 3 leta staro žrebico slovenske hladnokrvne pasme ter 3 leta starega kastrata slovenske toplokrvne pasme. Sam poskus smo razdelili na predpreizkus in tri faze. V predpreizkusu je potekala habituacija, tako sta se konja navadila na merilno napravo ter sam postopek poskusa. V prvi fazi smo opravili le z lonžiranjem s hlevsko uzdo, v drugi fazi smo uvedli jahalno uzdo z navadno mehko brzdo, v tretji fazi pa še podsedelnico ter sedlo. Lonžiranje, ki je skupno trajalo 30 minut, smo izvajali na prostem, v ograjenem prostoru s travnato površino. Vzorci sline so v času posamezne vaje bili odvzeti 5-krat. Višje vrednosti srčnega utripa so se pojavljale pri hladnokrvnem konju ter so znašale 64,76 min-1, pri toplokrvnem konju 62,46 min-1. Večje razlike smo opazili pri izmerjenih vrednostih izločenega kortizola. Pri toplokrvnem konju so med izvajanjem vaje v prvi fazi znašale 0,105 µg/dl, v drugi 0,111 µg/dl, ter v tretji fazi 0,142 µg/dl. Pri hladnokrvnem pa so bile vrednosti med izvajanjem vaje v prvi fazi 0,076 µg/dl, v drugi 0,114 µg/dl ter v tretji fazi 0,122 µg/dl.
Keywords: stres, konji, kortizol, srčni utrip
Published: 21.09.2018; Views: 200; Downloads: 32
.pdf Full text (1,94 MB)

407.
Antiproliferacijski in antioksidativni učinki nekaterih razvejanih in kratkoverižnih maščobnih kislin
Špela Pertinač, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Maščobne kisline (MK) so pomembne pri vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore in metabolizma. Njihova ustrezna količina zmanjšuje pojavnost številnih bolezni (alergij, astme, raka ter avtoimunskih, presnovnih in nevroloških bolezni). Namen raziskave je bil ugotoviti, če izbrane kratkoverižne alifatske (KVMK) in razvejane maščobne kisline (RMK) vplivajo na proliferacijo človeških epitelnih celic linije H4 in Caco-2 in če povzročajo oksidativni stres v celicah TLT. MTT-test smo uporabili kot pokazatelj vpliva MK na proliferacijo celic, barvilo DCFH-DA pa kot pokazatelj oksidativnega stresa. Rezultati so pokazali, da visoke koncentracije MK vplivajo na zmanjšanje proliferacije pri celičnih linijah H4 in Caco-2. MK v celicah TLT povzročajo oksidativni stres že pri najnižjih testiranih koncentracijah. Pri mlečni, heksanojski, valerični, izovalerični in 2-metilbutirični kislini je pri najvišjih koncentracijah dodanih MK oksidativni stres najvišji, medtem ko propanojska, Na-butirat in 4-metilvalerična kislina pri najvišji koncentraciji celo zavirajo oksidativni stres.
Keywords: maščobne kisline, proliferacija celic, oksidativni stres
Published: 27.09.2018; Views: 320; Downloads: 66
.pdf Full text (3,63 MB)

408.
Športni program za preventivo pred stresom
Rok Nigerl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: S hitrim tempom današnjega življenja smo vsi preobremenjeni in na vsakem koraku pod stresom, ki se mu dandanes, žal, še kako težko izognemo. Rekreacija in šport nam pomagata ta odvečni stres sprostiti, saj kadar se gibamo, se nam izboljšata psihično in fizično stanje. V teoretičnem delu sem se odločil opredeliti, kaj je stres, in opisati njegov potek po fazah. Opredelil sem, kako je bil stres bil videti nekoč in kako je stres videti danes, kako se stres pokaže v različnih pojavnih oblikah. Nadaljeval sem z alternativo, kar je program sproščanja, ki je sestavljen iz enostavnih dihalnih vaj, vse do vaj za globoko sprostitev, ki zelo učinkujejo pri zniževanju stresa. V nadaljevanju sem opredelil gibanje, bolj natančno športno rekreacijo in njene vplive ter cilje za naše telo, saj nas redna vadba ščiti pred veliko poškodbami in preprečuje razna bolezenska obolenja ter krepi naše telo za nadaljnja leta življenja. Nazadnje sem pisal o vadbi za preprečevanje stresa in vse koristi, ki jih vadba prispeva boljšemu življenju ter kako z gibanjem zmanjšujemo stres in izboljšamo svoje psihično stanje. V raziskavi sem sam oblikoval vprašanja za anketni vprašalnik, ki sem ga izvedel s pomočjo interneta. Zanimalo me je, koliko oseb je takšnih, ki menijo, da šport pozitivno vpliva na boljše psihično stanje in da redno ukvarjanje s športom pomaga zniževati stres. Postavil sem tudi vprašanja o drugih načinih sproščanja z dihalnimi vajami, saj me je prav tako zanimalo, koliko jih je že ta način sproščanja uporabilo in koliko so jim te tehnike pomagale. Zanimalo me je tudi, pod kakšnim stresom so vsi, ki so rešili anketno in kako ta stres nanje vpliva na vsakodnevni bazi. Zastavil sem tudi določena vprašanja, da sem ugotovil, kaj so razlogi, da se nekdo ne ukvarja s športom oziroma da se s športom ne ukvarja toliko, kot bi si sam želel. V zadnjem delu sem povzel celotno raziskavo in njene rezultate, opravil sem interpretacijo hipotez, ki sem si jih zastavil ter oblikoval zaključek z lastnim mnenjem in lastnimi izkušnjami, ki sem jih že imel z ljudmi.
Keywords: Gibanje, stres, rekreacija, sproščanje, preventiva stresa
Published: 20.11.2018; Views: 227; Downloads: 37
.pdf Full text (2,28 MB)

409.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Keywords: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Published: 14.12.2018; Views: 298; Downloads: 91
.pdf Full text (609,01 KB)

410.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Keywords: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Published: 08.01.2019; Views: 216; Downloads: 34
.pdf Full text (598,15 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica