| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


391 - 400 / 426
First pagePrevious page34353637383940414243Next pageLast page
391.
Delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu
Jure Jakšić, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali delodajalčevo odškodninsko odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. Stres je prisoten na vseh področjih našega življenja in je naš stalni »spremljevalec«. Gre za stanje človekovega organizma, ki najde svojo utemeljitev tako v medicini, biologiji in psihologiji, kakor tudi v managementu človeških virov. V zadnjih nekaj desetletjih se poudarja prisotnost in pomen stresa v strokovni in poljudni literaturi. Po patofiziološki opredelitvi je stres »stanje v okolju ali organizmu, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma« (Grubič, 2016, str. 5). Sam izvor stresa ni enoznačen pojem, saj gre za spletišče različnih dejavnikov, ki medseboj tvorijo svojevrsten konglomerat. Pogosto je vodilni vzrok za stres (predvsem negativni) ravno služba, ki jo opravljamo. Dejavniki stresa v delovnem okolju so predvsem preobremenjenost, nadlegovanje na delovnem mestu, delovne razmere, odgovornost za druge, vrsta zaposlitve, nejasnost vlog, slaba organizacija itd. Z izrazom negativni stres opisujemo stres s škodljivimi učinki na zdravje. Negativni stres je posledica neskladja med zahtevmi in sposobnostmi, ki so manjše od zahtev. Medicinska znanost je dognala povezavo med stresom in vrsto bolezni (srčnimi boleznimi, rakom, kožnimi boleznimi, depresijo ipd). Kljub razširjenosti tematike in vsesplošnem zavedanju prisotnosti in škodljivosti stresa, mu slovensko odškodninsko pravo (tako v teoriji kot v praksi) ni namenilo zadosti pozornosti. Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, katerega vsebina je obveznost odgovorne osebe povrniti oškodovancu škodo za katero odgovorja, in pravica oškodovanca od odgovorne osebe zahtevati povrnitev te škode. Da bi odškodninska odgovornost nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na nastop katerih pravo veže obveznost povrniti povzročeno škodo. Ta pravna dejstva se pojmujejo kot predpostavke odškodninske odgovornosti. To so protipravnost oziroma nedopustno škodljivo dejstvo, vzročna zveza med protipravnostjo, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, in negativno posledico (škodo), ki nastane v sferi oškodovane osebe, sama škoda, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, ter krivda (posameznik sicer lahko izjemoma odgovarja tudi objektivno tj. ne glede na krivdo). Magistrsko delo sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej, upoštevaje aktualna znanstvena dognanja, opredelili značilnosti stresa, ob tem ugotovili vzroke za stres in kako so le-ti lahko povezani z ravnanji delodajalca, nato smo opredeliti posledice stresa za posameznika (psihične, fiziološke in vedenjske). V drugem sklopu smo ob analizi splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti poskušali odgovoriti na vprašanje ali je delodajalec lahko odškodninsko odgovoren za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V tretjem sklopu smo pozornost namenili relevantni sodni praksi s področja odškodninske odgovornosti delodajalcev (tako domači kakor tuji). V magistrskem delu smo ugotovili, da se tako nacionalni in mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na stres kot negativen vpliv na zdravje, ter da je delodajalec tako po pravilih o splošni odškodninski odgovornosti, kakor tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu, ter smo s tem potrdili vse tri postavljene hipoteze.
Keywords: Stres, stresorji na delovnem mestu, odškodninska odgovornost delodajalca, varnost in zdravje pri delu, poslovna odškodninska odgovornost.
Published: 23.08.2018; Views: 366; Downloads: 96
.pdf Full text (729,29 KB)

392.
Analiza ravni stresa zaposlenih v podjetju X
Barbara Ugeršek, 2018, master's thesis

Abstract: Vse hitrejši ritem življenja v današnjem času in nenehno prilagajanje spremembam lahko pri posamezniku glede na njegove karakteristike, povzročita občutke napetosti, nemira in pritiskov, ki vplivajo tako na njegovo zasebno kot poklicno življenje in ga lahko vodijo v stres. Organizacije in podjetja se stresu pri zaposlenih izogibajo kolikor lahko, saj menijo, da bi soočenje s pojavom stresa in njegovo odpravljanje povzročilo le dodatne stroške. Preprečevanja oz. odpravljanja stresa se morata tako organizacija kot posameznik lotiti premišljeno in dosledno. Vzroke in posledice stresa, ki jih čutijo zaposleni v enem izmed proizvodnih podjetij, ki se ukvarja s predelavo aluminija, smo raziskali v magistrskem delu z naslovom Analiza ravni stresa zaposlenih v podjetju X. Magistrsko delo sestoji iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Najprej smo raziskali literaturo, v kateri je predstavljen stres. Preučili smo vrste stresa, podali definicije stresa in opredelili izvore stresa. Definirali smo znake stresa, ki se pojavijo pri posamezniku in se lahko pokažejo kot posledice stresa ter bistveno vplivajo na posameznikovo zasebno življenje in na dinamičnost organizacije, kjer je posameznik zaposlen. Predstavili smo tudi metode obvladovanja stresa, ki se jih poslužujejo posamezniki in organizacije. Osrednji del magistrskega dela predstavlja empirični del. V njem smo z anketnim vprašalnikom raziskali, kaj povzroča stres pri zaposlenih v podjetju X. S pomočjo anketnih rezultatov smo tudi izpostavili najpogostejši znak stresa in najučinkovitejše tehnike za premagovanje stresa, ki se jih poslužujejo zaposleni v podjetju X. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, katera je najpogostejša aktivnost, ki jo izvaja podjetje X z namenom zmanjševanja in preprečevanja stresa. Na podlagi rezultatov smo hipoteze tudi preverili.
Keywords: modeli stresa, stres, posledice stresa, povzročitelji stresa, obvladovanje in preprečevanje stresa, znaki stresa
Published: 16.08.2018; Views: 345; Downloads: 65
.pdf Full text (4,20 MB)

393.
Obvladovanje stresa pri članih negovalnega tima na psihiatričnem področju
Maja Serdinšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Delo v psihiatrični zdravstveni negi je zelo specifično in zahtevno, zaradi česar so zaposleni velikokrat izpostavljeni stresu. Če posameznik stresa ne zna obvladati, se le to lahko začne kazati v različnih bolezenskih oblikah. Člani negovalnega tima si lahko pomagajo obvladovati stres z različnimi metodami, kot so sproščanje, fizična aktivnost in meditacija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju obvladujejo stres. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem tuje in slovenske strokovne literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela s tehniko anketiranja. Anketirali smo 30 oseb, ki so delali na psihiatričnem področju. Anketiranje je potekalo decembra 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali, grupirali in izračunali deleže in predstavili opisno ter grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani svoje delo pogosto doživljajo kot stresno. Menijo, da je najbolj pogost dejavnik za stres zelo pogosto verbalno in neverbalno nasilje pacientov, najbolj stresna pa se jim zdi narava dela. Najbolj pogost način obvladovanja stresa, ki se ga poslužujejo anketirani je druženje in pogovor z prijatelji. Diskusija in zaključek: Člani negovalnega tima v psihiatrični zdravstveni negi so vsak dan pod vplivom stresa, vendar se organizira premalo usposabljanj, delavnic in srečanj z tematiko obvladovanja stresa. Anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju menijo, da bi najbolj pripomoglo k zmanjševanju stresa možnost supervizije in boljši medsebojni odnosi.
Keywords: dejavniki stresa, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra, stres, sproščanje.
Published: 03.07.2018; Views: 207; Downloads: 48
.pdf Full text (1,77 MB)

394.
Vpliv pridobitve certifikata »Družini prijazno podjetje« na obremenjenost zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih
Mateja Obreza, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Zaposleni se vsakodnevno srečujemo s težavo, kako uskladiti poklicno in družinsko življenje. Veliko časa preživimo v službi, se srečujemo z nezadovoljstvom zaposlenih, povečano obremenitvijo, kar vodi do stresa, izgorelosti, psihične in fizične izčrpanosti. Namen: Raziskava je temeljila na raziskovalnih vprašanjih, ali se zaposleni v socialnovarstvenih zavodih srečujejo s pojavom izgorelosti in preobremenjenosti na delovnem mestu ter ali uvedba in izvajanje ukrepov v okviru certifikata »Družini prijazno podjetje« pripomore k lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, povečanju zadovoljstva zaposlenih, kakovosti delovnega okolja ter posledično zmanjšanju obremenjenosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Sodelovalo je 143 zaposlenih iz šestih zavodov. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena s SPSS: Mann-Whitney-ev in hi-kvadrat preizkus. Rezultati: Stopnja zadovoljstva zaposlenih je višja v zavodih, ki nimajo certifikata, kot v zavodih, ki imajo certifikat. Obremenjenost zaposlenih je statistično značilno večja v zavodih, ki imajo certifikat DPP z vidika utrujenosti zaposlenih, fizične, psihične in čustvene izčrpanosti (p < 0,05). Zaposleni v zavodih brez certifikata menijo, da izvajanje ukrepov vpliva na kakovost delovnega okolja v večji meri (47 %) kot v zavodih, kjer imajo certifikat (32 %). Diskusija in zaključek: Zaposlenim je delo s stanovalci v veselje in zadovoljstvo, vendar jim povzroča obremenjenost, stres in izčrpanost. Naloga managementa je skrb za dobro fizično in psihično stanje zaposlenih, k čemur pripomore tudi dobro informiranje, dopolnjevanje in izbira ustreznih ukrepov v okviru certifikata DPP.
Keywords: stres, izgorelost, ukrepi »Družini prijazno podjetje«, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kakovost delovnega okolja, zadovoljstvo zaposlenih.
Published: 03.07.2018; Views: 236; Downloads: 46
.pdf Full text (915,86 KB)

395.
Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - Avstrija
Anton Holc, 2018, master's thesis

Abstract: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije). V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza). Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege. Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Keywords: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Published: 19.09.2018; Views: 284; Downloads: 84
.pdf Full text (919,26 KB)

396.
Povezanost stresa in izgorelosti
Ivana Tušek, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Če se na vse omenjene pritiske in spremembe ne odzovemo s počitkom, lahko to pripelje do zloma oziroma do izčrpanja tako na telesnem kot na duševnem in čustvenem področju in sicer vse do izgorelosti. Glede na veliko različnih teorij, kako sta si pojma stres in izgorelost podobna, nas bo zanimalo, ali dejansko obstaja kakršnakoli povezava med njima in ali je stres res glavni razlog, da pride do izgorelosti. Izgorevanje na delovnem mestu lahko negativno vpliva na uspešno poslovanje podjetja, ampak je potrebno znake in simptome prepoznati že v zgodnji fazi. S pomočjo analize o stresu in izgorelosti bomo videli, kakšen vpliv imata stres in izgorelost na področja v življenju in ocenili ali smo ljudje res pod stresom. Zaradi vseh pritiskov imamo čedalje več skrbi in dela ne opravljamo več z istim entuziazmom kot smo ga pred časom, ko nadrejenim optimiziranje ni bilo tako kot pomembno kot danes, ampak so imeli večji poudarek na zaposlenih. Analizo smo opravljali med ljudmi, kateri imajo redno zaposlitev, ugotovili pa smo, da smo ljudje čedalje bolj pod stresom, ni pa še vredno take pozornosti. Osredotočili se bomo na problematiko, s katero se v današnjih časih srečuje veliko ljudi, in sicer nas bo zanimalo s kakšnimi posledicami se lahko soočamo zaradi stresa in izgorelosti. S stresom se ljudje srečujemo tako v osebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Pri stresu se večkrat sprašujemo, ali smo zanj krivi sami ali pa nas do tega pripelje okolje, delovno mesto in določeni cilji, pritiski in pričakovanja. Naše življenje je čedalje bolj natrpano z obveznostmi – na delovnem mestu se od nas vedno več zahteva, ne smemo ignorirati družinskih odnosov, prav tako pa je vse bolj pomembna tudi izobrazba.
Keywords: stres, izgorelost, kadrovski management, organizacija
Published: 10.09.2018; Views: 184; Downloads: 83
.pdf Full text (1,77 MB)

397.
Stres pri učiteljih razrednikih v osnovnih šolah
Rebeka Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu tega magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o stresu. V nadaljevanju opisujemo stres na delovnem mestu ter pomembne posledice stresa, ki vplivajo na storilnost na delovnem mestu, posebno pozorost namenimo poklicnemu stresu pri učiteljih. V zaključku teoretičnega dela opisujemo posebnosti učiteljskega poklica, ki vplivajo na stresnost poklica, posebno pozornost namenimo razredništvu in poučevanju otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 113 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol podravske regije, preučujemo razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, lokacijo šole, razred ter število otrok s posebnimi potrebami v razredu, sledi pa preučevanje razlik v pojavnosti stresnih situacij glede na naštete generalije. V empiričnem delu preučujemo tudi povezavo med pogostostjo pojavljanja stresnih situacij in pogostostjo pojavljanja simptomov stresa. Ugotavljamo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v pojavljanju simptomov stresa glede na spol, delovno dobo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, do statistično značilnih razlik pa prihaja glede na lokacijo šole. Pri pogostosti pojavljanja stresnih situacij ne prihaja do statistično značilnih razlik glede na spol, lokacijo, razred in število otrok s posebnimi potrebami, statistično značilne razlike pa se kažejo glede na delovno dobo učiteljev.
Keywords: stres, poklicni stres, učitelji, razredniki, otroci s posebnimi potrebami
Published: 16.11.2018; Views: 249; Downloads: 89
.pdf Full text (1,01 MB)

398.
Raziskava stresa pri zaposlenih v Podjetju X
Anja Cimerman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi stalne izpostavljenosti stresorjem tako na delovnem mestu kot izven njega je pozornost, ki jo delodajalci in sami zaposleni namenijo izboljšanju počutja ter na ta način zmanjšanju stresa, izredno pomembna. Izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja posameznika zavira razvoj bolezni in nenazadnje povečuje produktivnost na delovnem mestu. Skrb delodajalcev za omogočanje pridobivanja znanja za obvladovanje stresa, ki predstavlja orodje za zdravo in manj stresno življenje, je pomemben korak k bolj zdravi družbi. V diplomskem projektu raziskujemo, kaj je stres, vrste stresa, kateri dejavniki ga povzročajo, kakšne so posledice stresa. Posebej nas zanima premagovanje stresa na ravni posameznika in na ravni organizacije. V teoretičnem delu diplomskega projekta stres opredeljujemo kot pojav, ki se v današnji družbi pogosto pojavlja tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Sama izpostavljenost stresu ni nič nenavadnega in je za napredek nujno potrebna. Problem nastane, ko se pojavijo zdravstvene težave, ki v najslabšem primeru ogrožajo posameznikovo življenje. Daljša izpostavljenost stresu poleg zdravstvenih težav vpliva na posameznikovo produktivnost, dovzetnost za napake, vedenje itd. tako v zasebnem življenju kot v organizaciji, kjer je posameznik zaposlen. Izpostavljenost stresu večjega števila zaposlenih lahko pomeni znatno povečanje stroškov za organizacijo, zato je pomembno poznavanje načinov za spopadanje s stresom na ravni posameznika in na ravni organizacije. V empiričnem smo na podlagi raziskave ugotovili, da so zaposleni v Podjetju X izpostavljeni stresu. V delu vprašalnika, namenjenemu ugotavljanju izpostavljenosti stresu, je bila večina odgovorov nad povprečjem. Najbolj pogosti dejavniki, ki povzročajo stres zaposlenim, so pomanjkljivo založena trgovina ter slaba organiziranost dela. Ti dejavniki povzročajo posledice, kot so slabe prehranjevalne navade in občutek, da so pod pritiskom. Večina zaposlenih se s stresom sooča s preventivnimi ukrepi, kot so določitev prednostnih nalog ter pogled na obremenitev kot izziv. V primeru, da se znajdejo v stresni situaciji, pa ne uporabljajo sprostitvenih tehnik. Na podlagi teh ugotovitev predlagamo managementu podjetja sistematično in načrtno zmanjšanje stresorjev z ukrepi, kot so team-building in prenovitev komunikacijskega načrta, upoštevajoč reorganizacijo poslovanja.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, premagovanje stresa, načini premagovanja stresa, posledice stresa
Published: 08.11.2018; Views: 202; Downloads: 40
.pdf Full text (839,61 KB)

399.
Stres in izgorelost visokošolskih učiteljev
Maja Nikolič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Stres sproži vrsto fizičnih in duševnih simptomov. Fizični stres slabi imunski sistem, povečuje občutljivost za različne bolezni, povzroča bolečine ter zmanjšuje fizično vzdržljivost. Dolgotrajen stres pa lahko poveča tveganje za kronično utrujenost, ki ga imenujemo tudi sindrom izgorelosti. Stres izčrpa tudi duševno stanje, katere najpogostejši simptomi vključujejo razdražljivost, nihanje razpoloženja in izčrpanost, ki lahko preide v depresije, tesnobo in nižjo kakovost življenja. Prav tako pa stres vpliva tudi na delovno uspešnost. Poleg osnovnega teoretičnega dela o stresu in izgorelosti smo se osredotočili tudi na proučevanje nastalih simptomov stresa in izgorelosti na delovnem mestu ter kako nastale simptome zmanjšati. Dobri delovni pogoji vodijo k večji učinkovitosti in tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, v našem primeru visokošolskih učiteljev. V raziskovalnem delu smo uporabili anketni vprašalnih ter ga razposlali na različne univerze in fakultete po Sloveniji. Želeli smo ugotoviti v kolikšni meri so visokošolski učitelji podvrženi stresu in ali so že kdaj bili izgoreli. Kateri simptomi stresa se pri visokošolskih učiteljih najpogosteje pojavljajo ter katere tehnike sproščanja najpogosteje uporabljajo. Na podlagi zbranih podatkov smo v zaključnem delu podali naše ugotovitve. Ugotovili smo, da visokošolski učitelji niso podvrženi stresu, vendar pa je kar nekaj naših anketirancev že doživelo stopnjo izgorelost. Zato lahko predvidevamo, da tisti, ki so že bili izgoreli pravočasno prepoznajo simptome stresa in jih tako pravočasno ublažijo. Najpogostejši način sproščanja med našimi anketiranci je druženje s prijatelji in družino. Ugotovili pa smo tudi, da stopnja stresa ne vpliva na spol posameznika ter da prav tako ni odvisna od vrste zaposlitve.
Keywords: - stres, - izgorelost, - visokošolski učitelji, - simptomi stresa in izgorelosti, - zmanjševanje stresa in izgorelosti.
Published: 30.08.2018; Views: 243; Downloads: 46
.pdf Full text (1,13 MB)

400.
Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnosti
Primož Kmetič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih. Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti. Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad. Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Keywords: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Published: 15.11.2018; Views: 251; Downloads: 105
.pdf Full text (781,76 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica