| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


361 - 370 / 426
First pagePrevious page33343536373839404142Next pageLast page
361.
MOBING NA DELOVNEM MESTU
Darja Muršec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu je bil obravnavan mobing na delovnem mestu. Zaradi pretekle gospodarske krize, je mobing postal pereč problem sodobne družbe, saj je v podjetjih vse bolj prisoten. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktičnem del. V teoretičnem delu so bila opisana tri poglavja. Prvo poglavje se je nanašalo na predstavitev mobinga, v drugem je bila opisana motivacija, tretje pa je zadevalo pravno ureditev mobinga. V praktičnem delu naloge, pa je bila izvedena anonimna anketna raziskava, v kateri so sodelovali naključni anketirani (zaposleni iz različnih podjetij).
Keywords: Mobing, stres na delovnem mestu, trpinčenje, žrtve nasilja, povzročitelji nasilja.
Published: 25.10.2016; Views: 1423; Downloads: 245
.pdf Full text (966,22 KB)

362.
NIETZSCHEJEVO IN STRESOVO POJMOVANJE KRŠČANSKEGA BOGA
Sara Marčun, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V njem so razloženi številni pojmi oz. termini, vse od religije do Boga. Religija je velikokrat razložena kot spoštovanje ali čaščenje neke višje, nevidne sile. Poleg fizičnega sveta obstaja tudi nefizičen svet, ki je definiran kot nekaj »nad človekom«, nekaj, kar se da občutiti. Prav tako sta v diplomskem delu predstavljena avtorja F. Nietzsche in A. Stres, njuno življenje in dela. Poseben sklop diplomskega dela je namenjen tudi razlagi oz. opredelitvi filozofije kot znanosti. V enem izmed poglavij diplomskega dela so opisi in razlage številnih knjig, s katerimi si lahko pomagamo pri razumevanju zgoraj omenjenih terminov in pri iskanju odgovorov o pojmovanju krščanskega Boga. Opredeljeni so zorni koti Nietzscheja, Stresa in nekaterih drugih avtorjev. Kritično je ovrednoteno tudi, kako Stres in Nietzsche gledata na krščanstvo kot religijo in na obstoj Boga. Po Nietzschejevem prepričanju so duhovniki nevedno ljudstvo seznanjali le z »znanjem«, ki bi ga le-to naj imelo. Stres pa velja za kristjana, ki veruje v Boga kot neko višjo, nadnaravno, nefizično silo. Posamezniki se med seboj razlikujemo in tako tudi naši pogledi na fizični ter nefizični svet. Tako se ljudje delimo na kristjane, pripadnike drugih ver ali ateiste. Na koncu pa smo vsi ljudje, ki živimo po prepričanjih, za katera menimo, da so »najboljša«.
Keywords: Nietzsche, Stres, religija, krščanstvo, Bog, ateizem, antikrist
Published: 20.10.2016; Views: 567; Downloads: 37
.pdf Full text (723,79 KB)

363.
Tehnike sproščanja in njihov vpliv na doživljanje stresa, samopodobo in socialne odnose pri otrocih
Maja Krajnc Ružič, 2016, master's thesis

Abstract: Temeljni problem raziskave je ugotoviti, kako vplivajo sprostitvene tehnike na otroka tretjega razreda osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj otroka v obdobju srednjega otroštva, razvoj osebnosti v tem obdobju, samopodobe, emocij ter socialnih odnosov. Obravnavali smo družbeni fenomen, s katerim se srečujemo vsakodnevno: stres. Proučevali smo njegove dejavnike, znake, posledice ter spregovorili o stresu pri otrocih. Nadalje smo se ukvarjali s posameznimi tehnikami sproščanja ter njihovimi vplivi na otroke. V empiričnem delu smo merili učinkovitost dveh sprostitvenih tehnik z vidika otrok, staršev in učiteljic. Rezultati kažejo pozitivne spremembe pri samopodobi, emocijah ter socialnih odnosih otrok, predvsem pa kažejo pozitivne spremembe v počutju po izvajanju posamezne sprostitvene tehnike. Tako otroci, kot starši in učiteljici so zadovoljni s spretnostjo, ki so jo pridobili. Iz raziskovalnih ugotovitev izhaja, da želijo več tovrstnih aktivnosti, ki bi bile vpete v šolsko delo.
Keywords: samopodoba, stres, tehnike sproščanja, meditacija, Access Bars
Published: 19.01.2017; Views: 768; Downloads: 210
.pdf Full text (3,42 MB)

364.
Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja
Boris Sagernik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu »Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja« je poglavitni del naloge predstavitev vpliva stresnih dejavnikov na usposabljanju za delo s helikopterjem ter njihova analiza, ki bo uporabljena pri pripravi novega priročnika za usposabljanje. Analiza vplivov je podkrepljena s strukturiranimi intervjuji in anketnim vprašalnikom. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo statističnih metod. Učinkovitost usposabljanja za delo s helikopterjem je na eni strani odvisna od inštruktorja, ki podaja vsebino usposabljanja ter na drugi strani od fizične in psihične pripravljenosti posameznega udeleženca usposabljanja. Namen magistrskega dela je proučiti predvsem dejavnike stresa, ki vplivajo na učinkovitost usposabljanja in za katere v obstoječem priročniku ni ustrezne podlage. Kakšen vpliv imajo dejavniki (višina, ropot, veter, globina) na usposabljanje in v kakšni meri ti dejavniki vplivajo na delanje začetniških napak, kot so napačno pripenjanje ali pa se udeleženci pozabijo pripeti takrat, ko začenjajo izvajati naloge na helikopterju itd.? Ugotovili smo, da se udeleženci usposabljanja razlikujejo v nevroticizmu. Presenetljivo nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med udeleženci v nevroticizmu, ki so se vpeli napačno v vrv in tistimi, ki se niso, ampak to je lahko predvsem posledica majhnega vzorca. Ugotavljamo, da stresni dejavniki vplivajo na delo na helikopterju in je zato pri usposabljanju glede te teme, smiselno več pozornosti nameniti gorski policiji, ki je imela višji nevroticizem in je zaznala dejavnike kot bolj stresne od ostalih dveh skupin. Trening oziroma priprava na situacijo ravno tako močno vpliva na stres. Bolje pripravljeni udeleženci z več urami usposabljanj so bolj rutinirani in vsako novo usposabljanje na helikopterju doživljajo manj stresno. Pomembna je tudi kontinuiteta usposabljanja.
Keywords: helikopterji, letalske enote, policija, vojska, usposabljanje, stres, stresni dejavniki, magistrska dela
Published: 04.01.2017; Views: 899; Downloads: 55
.pdf Full text (2,18 MB)

365.
Stres na delovnem mestu
Vanja Zemljarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt predstavlja pojem stresa, ki je bolezen sodobnega časa. Stres je v 80 % posledica, zaradi katerega ljudje obiščejo zdravnika. V zadnjih letih se vse bolj povečuje, kar kaže na aktualnost obravnavane teme. V diplomskem delu so predstavljeni vzroki, njegove posledice in dejavnosti, ki pomagajo pri premagovanju stresa. V diplomskem delu je bila opravljena raziskava na vzorcu 143 posameznikov iz podravske regije. Namen raziskave je bilo ugotoviti, v kolikšni meri ljudje doživljajo stres na delovnem mestu. Izkazalo se je, da so ljudje na lestvici od 1 do 5 na delovnem mestu obremenjeni v povprečju s 3,7. Predpostavljali smo, da so ženske na delovnem mestu bolj obremenjene kot moški. S pomočjo t-testa smo preverili, če obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, vendar analiza kaže, da teh razlik ni. Zatem smo ugotavljali, če obstaja statistična značilnost med doživljanjem stresa na delovnem mestu in izvajanjem aktivnosti za sproščanje, športnimi aktivnostmi in uživanjem uravnotežene prehrane. Prišli smo do spoznanj, da med navedenimi spremenljivkami ni statistično značilne povezave. Sklenemo lahko, da ljudje ne glede na izvajanje športnih aktivnosti, aktivnosti za sproščanje ter uživanje uravnotežene prehrane enako doživljajo stres na delovnem mestu kot tisti, ki tega ne izvajajo. Tretja hipoteza je predpostavljala, da obstaja statistično značilna povezava med doživljanjem stresa na delovnem mestu in obnašanjem nadrejenega. Ugotovili smo, da nadrejeni statistično značilno vpliva na posameznikovo doživljanje stresa. Prav tako še bolj vpliva, če ta pri nadrejenem v danem trenutku ne ve, kako se bo odzval (pozitivno ali negativno).
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, preventivni ukrepi pri stresu, raziskava stresa na delovnem mestu, stres v organizaciji
Published: 21.12.2016; Views: 846; Downloads: 203
.pdf Full text (1,94 MB)

366.
DEJAVNIKI STRESA IN NJEGOVO OBVLADOVANJE V TELEKOMU SLOVENIJE D.D.
Tanja Ocepek, 2017, master's thesis

Abstract: Stres na delovnem mestu je vsakdanji pojav. Vse hitrejši tempo življenja, pritiski doma in v službi lahko povzročijo motnje v delovanju telesa in duševnosti. Stres uvrščamo med tiste bolezni in težave, ki so nevidne in neotipljive, a še kako povzročajo preglavice. O njem govorimo, kadar od svojega telesa terjamo več, kot je zmožno. Pospeši utrip srca in poveča krvni tlak. Kratkotrajni stres ima lahko tudi pozitivne učinke, saj adrenalin, ki se sprosti v telesu, povzroči večjo učinkovitost in storilnost. Dolgotrajni stres pa telesu škoduje, saj lahko napade različne organe. Zaposleni, ki je pod stresom, ne škoduje samo sebi in svoji družini, temveč tudi organizaciji, kjer je zaposlen. Tudi podjetja lahko zapadejo stresu, ki se ga je težko otresti. Ta vrsta stresa se kaže v prevelikih kadrovskih spremembah, v slabih delovnih razmerah, v veliki odsotnosti z dela in v pogostih poškodbah pri delu. Zato mnoga podjetja poskrbijo za preventivo. Urejena medsebojna komunikacija, medsebojni odnosi, skrb za zdravo prehrano in urejene delovne razmere lahko pripomorejo k zmanjševanju organizacijskega stresa. V nekaterih podjetjih poznajo posebne merilce stresa, s katerimi merijo stopnjo napetosti in nezadovoljstva med zaposlenimi. Eden izmed takšnih merilcev je lahko tudi letni pogovor nadrejenih s svojimi zaposlenimi.
Keywords: stres, simptomi stresa, obvladovanje stresa, posledice stresa, zaposleni, delovno mesto, organizacijski stres, izgorelost zaposlenih, karoshi smrt, strategije stresa, tehnike sproščanja
Published: 06.07.2017; Views: 452; Downloads: 93
.pdf Full text (1,74 MB)

367.
OSEBNOST NOGOMETAŠEV IN NJIHOVA POVEZANOST S STRESOM, ANKSIOZNOSTJO IN NARCISIZMOM
Jin Sadovnik, 2016, master's thesis

Abstract: Nogomet danes uvrščamo med najpopularnejše in hitro razvijajoče se športe. Profesionalizem zahteva premoč nad močno konkurenco in tako vedno mlajše igralce, od katerih je zahtevano skoraj nemogoče. Da se ohrani in izboljšuje psihično zdravje igralcev, je nujno prakticiranje psiholoških tehnik, ki razvijajo in zvišujejo nivo motivacije in koncentracije, znižujejo nivo stresa in anksioznosti ter gradijo na visoki samozavesti in timskem delu. Namen naloge je bil raziskati osebnost slovenskih nogometašev. Želeli smo poiskati razlike v osebnostnih potezah med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ter preveriti prisotnost anksioznosti kot osebnostne poteze, stresa in narcisizma. Poskušali smo poiskati neke skupne osebnostne lastnosti, ki poleg motoričnih sposobnosti in talenta oblikujejo posameznika v profesionalnega nogometaša. V raziskavo je bilo vključenih 91 nogometašev, ki so izpolnili vprašalnik osebnosti BFI, vprašalnik anksioznosti STAI, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik stresa PSS. Podatke smo analizirali z multiplo analizo variance in diskriminantno analizo, z uporabo statističnega paketa SPSS. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike glede na kakovost nogometašev. Profesionalni nogometaši so imeli nasproti amaterskim nogometašem nižje izraženo anksioznost, višje izraženo ekstravertnost, čustveno stabilnost in vestnost ter pet dimenzij narcisizma: ekshibicionizem, izkoriščevalnost, nečimrnost, samozadostnost in superiornost. Medtem ko pri izraženosti stresa statističnih razlik med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ni bilo.
Keywords: nogomet, osebnostne lastnosti, profesionalni nogometaši, amaterski nogometaši, anksioznost, stres, narcisizem
Published: 07.02.2017; Views: 681; Downloads: 83
.pdf Full text (594,05 KB)

368.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Keywords: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Published: 08.05.2017; Views: 827; Downloads: 137
.pdf Full text (2,15 MB)

369.
Učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo in socialna opora kot zaščitni dejavnik stresa
Tina Ažman, 2017, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, ali učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo ter socialna opora sodelavcev in nadrejenih predstavljajo zaščitne dejavnike doživljanja stresa. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem stres, posebej pa smo se osredotočili na stres pri učiteljih, na model zahtev in virov. Opredelili smo nekaj zaščitnih dejavnikov, ki predstavljajo vir za lažje spoprijemanje s stresom: učiteljeva samoučinkovitost, socialna opora sodelavcev in nadrejenih ter čustveno delo učiteljev. Zanimala nas je tudi njihova povezava z doživljanjem stresa. V empiričnem delu magistrskega dela smo aplicirali in vrednotili vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec, oziroma 156 učiteljev na osnovne šole Savinjsko-šaleške regije. V kvantitativni analizi smo uporabili osnovno opisno statistiko, koeficiente korelacije in multiplo regresijsko analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da imajo učitelji dobra prepričanja o samoučinkovitosti in da občasno pri svojem delu opravljajo čustveno delo. Z oporo sodelavcev in nadrejenih so zadovoljni, čeprav redko doživljajo stres. Izkazalo se je, da ima od vseh dejavnikov, vključenih v raziskavo, najpomembnejšo vrednost napovedovanja stresa samoučinkovitost. Učitelji z višjo stopnjo samoučinkovitosti so poročali o manj pogostem doživljanju stresa kot tisti z nižjo.
Keywords: stres, samoučinkovitost, socialna opora, čustveno delo
Published: 18.04.2017; Views: 897; Downloads: 289
.pdf Full text (1,13 MB)

370.
Vzroki in posledice stresa ter primerjava le-tega v določenih samostojnih podjetjih
Anja Krajnc, 2017, master's thesis

Abstract: Dandanes se nenehno srečujemo s številnimi obveznostmi, problemi, nenehnim hitenjem in pomanjkanjem časa in stres za nas predstavlja nekaj neizogibnega. Pojavil se je že pred tisočletji, ko je ljudem pomagal skozi preživetje, danes pa za ljudi predstavlja zahrbtnost in nasploh nekaj slabega. Ljudje stresu ne posvečajo dovolj časa in pozornosti, kar pa predstavlja največje posledice. Ob pojavu stresa se pri posamezni osebi lahko pojavijo številni simptomi, in sicer telesni, vedenjski, čustveni kot tudi miselni. Stres je zaradi vseh svojih posledic, ki jih povzroča, dobil pri ljudeh negativno podobo, čeprav stres do neke mere ljudem koristi. Pospeši človekovo storilnost, ga napolni z dodatno energijo in daje motivacijo za delo. Kadar posameznik stresa ne zna oziroma ga več ne more obvladati, pa stres presega njegove sposobnosti in ima negativen vpliv. Kar dokazuje, da je stres večdimenzionalen pojav, saj lahko obenem na človeka vpliva pozitivno ali negativno. Pojavlja se vsakodnevno ali občasno, povzročijo pa ga lahko notranji ali zunanji dejavniki, lahko ima kratkotrajen ali dolgotrajen vpliv. Magistrsko delo vsebuje teoretični kot tudi empirični del. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili stres na splošno ter se osredotočili na vzroke in posledice stresa zaposlenih na delovnem mestu, navedli pa smo tudi, kako premagati stres pri posamezniku. Stres postaja zelo velik problem delovnega sveta. Ne prizadene samo zaposlenega v podjetju, ampak tudi podjetje samo. Izhaja lahko iz delovnega okolja zaposlenega, delovnega mesta, kulture podjetja, medsebojnih odnosov ipd. Stres lahko vpliva pozitivno in tako poveča storilnost zaposlenih. V primeru negativnega vpliva pa to za podjetje lahko predstavlja zelo velik strošek. V empiričnem delu magistrskega dela smo skušali teorije različnih avtorjev podkrepiti z raziskavo, do katere smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bilo pripravljeno izpolniti 21 samostojnih podjetnikov. Skupno je bilo v anketni vprašalnik vključenih 26 oseb, od tega 21 lastnikov samostojnih podjetji in 5 zaposlenih v izbranih podjetjih. S pomočjo programa SPSS smo opravili analizo pridobljenih odgovorov in preverili hipoteze, ki smo jih zastavili v magistrskem delu. S pomočjo raziskave smo ugotovili, kateri so najpogostejši dejavniki, ki pri zaposlenih povzročajo stres. Ugotovili smo, kakšen vpliv ima stres na psihično stanje zaposlenih, katere so najpogostejše zdravstvene težave zaposlenih. Ugotovili smo, ali ima stres na delovnem mestu vpliv na njihovo razporejanje časa in ali čas koristijo, kot bi si ga želeli. Ugotovili smo, da zaposlenim največji vir stresa predstavlja preveč dela in sprejemanje pomembnih odločitev ter, da zaposleni, ki svojega časa ne razporejajo, kot bi si želeli, poročajo o več vedenjskih znakih prekomernega stresa.
Keywords: Stres, vrste stresa, stresorji, stres na delovnem mestu, vzroki stresa, posledice stresa, izgorevanje.
Published: 06.07.2017; Views: 528; Downloads: 106
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica