| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


351 - 360 / 426
First pagePrevious page32333435363738394041Next pageLast page
351.
STRES IN IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Katja Zupanič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V današnjem času se vsak dan srečujemo s stresom in problemi v službi in v domačem okolju. Delo zaposlenih v socialno varstvenem zavodu postaja vse bolj zahtevno, obseg dela se povečuje, narava dela pa nalaga težko psihofizično obremenitev, zato je pojavnost stresa vse večja in posledično tudi izgorevanje na delovnem mestu. V diplomskem delu sta opisana stres in sindrom izgorevanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, ali sta stres in izgorevanje prisotna med zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen. Vprašanja so bila zaprtega tipa, in sicer sedem splošnih vprašanj in tri tabele s trditvami (skupaj 33 trditev), ki se nanašajo na tri vprašanja o znakih izgorevanja. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazali v obliki grafov s pomočjo frekvenčne distribucije. Rezultati: Pri zaposlenih sta prisotna stres in izgorelost, ki sta povezana z visokimi delovnimi zahtevami. Najpogostejše zdravstvene težave so bile bolečine v kostno-mišičnem sistemu hrbtenice, največ zaposlenih v vseh poklicnih skupinah pa je kazalo znake čustvene izgorelosti. Rezultati raziskave kažejo na to, da so zaposleni v socialno varstvenem zavodu pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresu, ki je velik vzrok izgorevanja na delovnem mestu. Sklep: Delavci v socialno varstvenem zavodu so se izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu in izgorevanja na čustvenem področju. Pojavljanje zdravstvenih težav glede stresa in izgorelosti je razvidno v povezavi z bolečinami v hrbtnem predelu, izgorevanje pa je bilo najizrazitejše na čustveni ravni.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, izgorevanje, poklicna izgorelost, socialno varstveni zavod.
Published: 14.10.2016; Views: 685; Downloads: 130
.pdf Full text (688,03 KB)

352.
RAZLIKE V DOŽIVLJANJU STRESA IN IZGORELOST UČITELJEV V POVEZAVI S ČUJEČNOSTJO V OBIČAJNIH OSNOVNIH ŠOLAH IN ŠOLAH S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Zita Šimonka, 2016, master's thesis

Abstract: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji v običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom ter kakšna je povezanost med stopnjo stresa in čuječnostjo. Zanimalo nas je tudi, kako učitelji opredeljujejo svoje delovno mesto, kolikšna je njihova stopnja izgorelosti in ali je ta pogojena s starostjo in delovno dobo. V teoretičnem delu naloge smo opredelili stres, navedli simptome in posledice stresa ter poklicne izgorelosti. V nadaljevanju smo se ukvarjali z učiteljskim poklicem, iskali načine za obvladovanje poklicnega stresa in posebej izpostavili čuječnost kot tehniko premagovanja stresa. V empiričnem delu naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali na osnovne šole in šole s prilagojenim programom. Naš vzorec je zajemal 187 učiteljev, od tega 105 učiteljev iz običajnih osnovnih šol in 82 učiteljev iz šol s prilagojenim programom. Rezultati raziskave so pokazali, da se le malo učiteljev zaveda poklicnega stresa, da ni moč zaznati razlik pri doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji na običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom. Presenetljiva ugotovitev naše raziskave pa je, da obstaja pozitivna povezanost med čuječnostjo in stopnjo doživljanja stresa ter izgorelosti.
Keywords: izgorelost, stres, učitelji, šola s prilagojenim programom, čuječnost
Published: 17.11.2016; Views: 871; Downloads: 164
.pdf Full text (1,20 MB)

353.
STRES NA DELOVNEM MESTU UČITELJA
Petra Šesek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako učitelji na Osnovni šoli doživljajo stres ter kako se z njim spopadajo. Preučili smo, kateri dejavniki so ključni za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja; poseben poudarek smo namenili spopadanju učiteljev s stresom na delovnem mestu ter kako stres omiliti. Spoznali smo dejavnike za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja ter opredelili nekatere vzroke in posledice stresa na delovnem mestu za učitelje, sodelavce ali organizacijo. Ob koncu pa smo predstavili še načine in ukrepe za omilitev oziroma preprečevanje stresa, s katerimi se učitelji srečujejo. Glede na to, da smo v prvem delu diplomskega dela največji poudarek namenili spoprijemanju učiteljev s stresom ter temu, kako namesto stresa vzpostavimo dobro počutje, smo predstavili tudi nekaj preventivnih ukrepov, ki nas morda obvarujejo pred vsakodnevnim pojavom stresa. V drugem delu pa smo v ospredje postavili raziskovanje pojava stresa na delovnem mestu učiteljev v Osnovni šoli Žiri. Raziskava je temeljila na stopnji stresa, ki ga učitelji doživljajo, in če vodilni storijo dovolj, da bi stres poskušali omiliti. Z raziskavo smo poskušali učiteljem bolj približati posledice stresa in jih posvariti, da naj bomo ob pojavu stresa bolj pozorni na svoje obnašanje, naj se ne zapirajo vase ter naj se ob prevelikem stresu pogovorijo s svojimi bližnjimi ali z zdravstvenim osebjem. Problem stresa in posledice, ki jih lahko prinese stres, smo predstavili na preprost način, vse od njegovega začetka pa do kasnejših faz. Raziskava je bila tudi neke vrste namen, da učitelje opozorimo, naj svoje stresne situacije poskušajo reševati v začetnih fazah, saj je lahko spoprijemanje z vsakodnevnim stresom velik problem tako za psihično kot tudi fizično zdravje. Hkrati pa smo v raziskovalnem delu odkrili, v kolikšni meri je bil stres prisoten med učitelji na Osnovni šoli v Žireh, kako dobro se učitelji spoprijemajo z njim ter kakšne vrste tehnik za sproščanje oziroma omilitev stresa uporabljajo. Z nami je v intervjuju o najbolj stresni situaciji spregovorila tudi ena izmed osnovnošolskih učiteljic.
Keywords: stres, učitelj, stres na delovnem mestu učitelja, dejavniki stresa, spoprijemanje s stresom.
Published: 25.10.2016; Views: 1198; Downloads: 137
.pdf Full text (1,01 MB)

354.
VPLIV MEDSEBOJNIH ODNOSOV NA KAKOVOST ZDRAVSTVENE NEGE
Katja Blatnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Dobri medsebojni odnosi in motivacija za delo v zdravstvenih ustanovah postajata pomembni področji zanimanj raziskovalcev in vodstev zdravstvenih ustanov v Evropi. Na pripravljenost za delo najbolj vplivata skrb za dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na zaupanju in ustrezna komunikacija med zaposlenimi. Ljudje, ki svoje delo opravljajo z veseljem in odgovorno, so pri delu bolj uspešni in dosegajo boljše rezultate. Bistveni elementi zdravstvene nege so tudi kakovost, kriteriji in standardi, pri čemer je zadovoljstvo pacientov najpomembnejši kazalnik kakovosti.
Keywords: medsebojni odnosi, zdravstveni tim, pacient, konflikt, stres, delovno okolje
Published: 19.10.2016; Views: 389; Downloads: 54
.pdf Full text (866,25 KB)

355.
Vpliv stresa na delovnem mestu na delo zavarovalnega zastopnika
Janez Čarman, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu. Predstavljene so vrste stresorjev, prepoznavni znaki stresnih situacij, strategije za zmanjševanje in obvladovanje stresa ter vpliv stresa na vedenjske, čustvene in telesne spremembe, povezane z delom. Opisane so teoretične osnove s področja družboslovnega raziskovanja, kot so načrtovanje raziskave, priprava in testiranje vprašalnika, izvedba raziskave ter obdelava podatkov in interpretacija rezultatov raziskave ter posamezne statistične metode, ki smo jih v empiričnem delu magistrskega dela uporabili. Izvedena je raziskava med redno zaposlenimi zavarovalnimi zastopniki v dveh zavarovalnih družbah v Sloveniji. Rezultati raziskave odražajo trenutno stanje vpliva stresa na učinkovitost dela redno zaposlenih zavarovalnih zastopnikov in na njihove vedenjske, čustvene in telesne spremembe, povezane z delom. Predstavljena so priporočila za prakso in podani predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: stres, zavarovalni zastopniki, vedenjske spremembe, čustvene spremembe, telesne spremembe
Published: 17.10.2016; Views: 531; Downloads: 35
.pdf Full text (1,37 MB)

356.
VPLIV ANTISTRESNIH TEHNIK NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH V TELEKOM SLOVENIJA, D.D.
Tina Ukić, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pomen in obvladovanje stresa postajata vse pomembnejša tako na individualni ravni kot tudi na ravni organizacije. Stres na delovnem mestu povzroča izgorelost zaposlenih, kar posledično lahko vpliva na uspeh celotne organizacije. Stres in motivacija zaposlenih sta obsežno raziskovani področji, zato je v okviru tega v diplomski nalogi prikazan morebiten vpliv antistresnih tehnik na motivacijo zaposlenih. Poleg dejavnikov stresa in motivacije na delovnem mestu so v diplomski nalogi poudarjeni vplivi in posledice stresa ter tudi različne tehnike njegovega obvladovanja in premagovanja na delovnem mestu, tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Vpliv antistresnih tehnik na motivacijo zaposlenih je prikazan na primeru zaposlenih v podjetju Telekom Slovenije, d. d. Rezultati ankete med zaposlenimi v podjetju kažejo, da so zaposleni dovolj motivirani in niso izpostavljeni veliki meri stresa. Zaposleni so poudarili, da je izobraževanje na področju antistresnih tehnik dobrodošlo, vendar imajo tovrstna izobraževanja le kratkotrajni učinek. Največja težava je v tem, da se tovrstna izobraževanja izvajajo le enkrat na leto. Za boljši učinek teh bi bilo potrebno pogostejše izobraževanje ali izvajanje tovrstnih tehnik na samem delovnem mestu.
Keywords: stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, dejavniki motivacije, izgorelost, antistresne tehnike
Published: 25.10.2016; Views: 628; Downloads: 46
.pdf Full text (1,06 MB)

357.
Stres pri delu učiteljev razrednega pouka
Aleksandra Jagarinec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka doživljajo stres na delovnem mestu, kakšne so njegove posledice in kako ga poskušajo preprečevati ali omiliti. Stres je v današnjih časih naš stalni spremljevalec, vendar sam po sebi ni škodljiv, ker je zelo odvisen od tega, kako ga posamezna oseba doživlja in kako se nanj odziva. Zanima nas, kateri dejavniki povzročajo največ stresa pri delu učiteljev razrednega pouka. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali učiteljem dvajsetih izbranih šol po vsej državi, smo raziskovali, kakšne so posledice stresa in kako ga premagujejo učitelji razrednega pouka. Rezultati ankete so pokazali, da najbolj stresno na delo učiteljev razrednega pouka vplivajo odnos s starši učencev, administrativno delo in odnos s sodelavci. Ta rezultat nas je presenetil, saj preživijo učitelji pri svojem delu največ časa z učenci. Pri učiteljih prevladujejo mišljenjski in telesni znaki stresa, tega pa največkrat poskušajo preprečevati s preživljanjem časa z družino, s sprehodi in z izleti, s počitkom in s spanjem. Predlagamo še druge načine za preprečevanje stresa in smernice za preprečevanje vpliva stresa pri učiteljih, saj smo ugotovili, da je delo učitelja na razredni stopnji zelo stresno in pri opravljanju le-tega lahko hitro pride do izgorevanja.
Keywords: - stres - učitelji razrednega pouka - stresorji na delovnem mestu - izgorevanje - obvladovanje stresa  
Published: 12.10.2016; Views: 717; Downloads: 106
.pdf Full text (1,42 MB)

358.
PRIMERJAVA OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI HOSPITALIZIRANIH MLADOSTNIKOV IN NJIHOVIH NEHOSPITALIZIRANIH VRSTNIKOV
Maja Marija Minih, 2016, master's thesis

Abstract: Ohranjanje dobrega počutja pacientov v času hospitalizacije je že nekaj desetletij eden pomembnejših ciljev vseh zdravstvenih delavcev. Tako ni nenavadno, da smo tudi v Sloveniji že pred leti začeli uresničevati načela humanizacije hospitalizacije. Vendar pa uresničevanje načel humanizacije hospitalizacije samo po sebi še ne pomeni, da je dejansko učinkovito in da pripomore k boljšemu dobremu počutju. Namen naše raziskave je tako bil preučiti in primerjati osebnostne lastnosti hospitaliziranih mladostnikov in njihovih nehospitaliziranih vrstnikov. Za namene raziskovanja povezave med posameznimi dimenzijami in poddimenzijami osebnosti in prisotnostjo oziroma odsotnostjo hospitalizacije, kot primerom stresne izkušnje, smo uporabili dva merska instrumenta za merjenje osebnostnih lastnosti, in sicer lestvico HANES in vprašalnik VMR-OM. Na vzorcu (N = 102), ki je vključeval skupino hospitaliziranih in skupino nehospitaliziranih mladostnikov, smo s pomočjo analiz primerjav povprečij skupin ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med skupinama v merjenih osebnostnih lastnostih (nevroticizem, boječnost/negotovost, socialna plašnost, antagonizem, negativno čustvovanje in ekstravertnost-aktivnost). Prav tako ni zaznati statistično pomembnih razlik med skupinama mlajših in starejših hospitaliziranih mladostnikov na poddimenziji negativno čustvovanje. Na podlagi tega smo zaključili, da kratkotrajna hospitalizacija z ostalimi opaženimi humanizacijskimi ukrepi predstavlja primer dobre prakse in ne predstavlja dejavnika tveganja za razvijajočo se osebnost hospitaliziranih mladostnikov.
Keywords: osebnostne značilnosti in spremembe, mladostniška hospitalizacija, stres, humanizacija hospitalizacije, lestvica HANES, vprašalnik VMR-OM
Published: 17.11.2016; Views: 589; Downloads: 64
.pdf Full text (1,74 MB)

359.
Vpliv stresa na zaposlene na Višjem sodišču v Ljubljani
Sonja Štimec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, na teoretični in na raziskovalni del. V teoretičnem delu smo želeli pojasniti pojem stresa, stresorja in stresne reakcije, faze, vrste in znake stresa. Nadalje smo govorili o vzrokih stresa na splošno, v delovnem okolju in o izgorevanju na delovnem mestu ter o vplivih stresa na posameznika in na delodajalca, pri katerem je zaposlen. Omenili smo tudi stroške, ki nastanejo zaradi posledic stresa, ter kako ga obvladovati na ravni posameznika in na ravni delodajalca. Raziskovalni del smo opravili prek anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili zaposlenim na Višjem sodišču v Ljubljani in na katerega je odgovorilo 40 zaposlenih. Najpomembnejše ugotovitve raziskave so bile, da je pri anketiranju sodelovalo več žensk kot moških, da povprečna starost anketiranih znaša 44,98 leta in da je povprečna delovna doba zaposlenih na Višjem sodišču v Ljubljani 11,38 leta. Izkazalo se je, da največ anketirancev včasih doživlja stres pri delu, nihče pa ga ne doživlja vedno. Kot najbolj stresen dejavnik so anketiranci izbrali samo delo. Od potencialnih dejavnikov stresa jim stres največkrat povzročajo: prevelik obseg dela, vročina, premalo/preveč svetlobe, slab zrak; slaba komunikacija in način pretoka informacij, prenizka plača, premalo nagrad za uspešnost pri delu, premalo izobraževanja in usposabljanja ter težko usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Pri zaposlenih se med stresom najpogosteje pojavljajo čustveni znaki stresa. Večina anketiranih meni, da stres vpliva na njihovo zdravje, čeprav 70 % zaposlenih nikoli ni bilo v bolniškem staležu zaradi posledic stresa. Največ anketiranih oseb si pri stresu pomaga tako, da se obrnejo same nase, za ravnanje ob stresnih situacijah pa bi se največ oseb umirilo in nadaljevalo z dobro organizacijo dela. Največ anketiranim bi pri obvladovanju stresa pomagal počitek. Večina je odgovorila, da je delo bolj stresno kot pred leti. Vendar pa večina zaposlenih dobro obvladuje stres in navaja, da se ga je pomembno zavedati.
Keywords: stres, vrste stresa, vzroki stresa, vpliv stresa, obvladovanje stresa
Published: 10.11.2016; Views: 316; Downloads: 48
.pdf Full text (2,09 MB)

360.
ORGANIZACIJA DELA IN Z NJO POVEZAN STRES NA DELOVNEM MESTU DISPEČERJA V SPLOŠNI NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tina Jakop, 2016, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Dispečerska služba v zdravstvu predstavlja ključni dejavnik, od katerega je odvisno učinkovito delovanje zdravstvenih služb na terenu. Je temelj izvajanja nujne medicinske pomoči. Namen: Namen raziskave je bil proučiti organiziranost dela posameznih dispečerskih služb v Sloveniji ter odgovornost dispečerjev in z njo povezan stres na delovnem mestu. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, metodo deskripcije in komparativno metodo. Kot raziskovalni instrument smo uporabili spletni vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 87 dispečerjev, ki so se med seboj razlikovali po spolu, izobrazbi, dolžini delovne dobe in kraju zaposlitve. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Rezultati:. V raziskavi je sodelovalo 87 anketirancev, 67 moških in 20 žensk. Iz analize podatkov ugotavljamo, da delo dispečerja opravlja 46 % anketiranih. Prva oseba, ki sprejme klic s terena, je v 34 % primerov dispečer, le 17 % klicev je nujne narave. Posebna pisna navodila za izvajanje dispečerske službe ima 57 % anketiranih. Da je delo dispečerja zelo stresno trdi 47 % anketiranih. Spodbuden je rezultat, da anketiranci, kljub stresnemu delu, posvečajo dovolj časa sproščanju. Sklep: Dispečerstvo je trenutno najšibkejši člen v verigi preživetja, zato je potrebna prenova celotne dispečerske službe. Za kakovostno in kvalitetno organizacijo dela na področju dispečerstva je osnova dobra tehnična podpora ter enotna pisna navodila in protokoli za vse dispečerske službe v Sloveniji. Delo v službi nujne medicinske pomoči spada med najbolj stresne službe v zdravstvu, zato je izobraževanje na področju spopadanja s stresom zelo pomembno.
Keywords: dispečerstvo, organizacija, stres.
Published: 11.11.2016; Views: 677; Downloads: 83
.pdf Full text (512,49 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica