| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


331 - 340 / 426
First pagePrevious page30313233343536373839Next pageLast page
331.
Aromaterapija kot možnost lajšanja poklicnega stresa učiteljev
Marija Kuster Kortnik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V zadnjih letih se vedno več pozornosti posveča vsakodnevnemu stresu in njegovim škodljivim posledicam. Ker preživimo na delovnem mestu kar nekaj časa, je zelo pomembno, kako ga sprejemamo in doživljamo. Zadovoljstvo z delom in poklicni stres sta pomembna tudi zato, ker se odražata posledično v drugih sferah našega življenja in v našem zdravju. V teoretičnem delu naloge je prikazana povezava med zadovoljstvom, stresom, aromaterapijo in čustvi. V empiričnem delu smo raziskali zadovoljstvo učiteljev in kako nanj vpliva starost in delovna doba. V nadaljevanju smo iskali povezavo med zadovoljstvom in doživljanjem stresa na delovnem mestu učiteljev. Osredotočali smo se na dejavnike, ki so najbolj stresni učiteljem, in ugotavljali, kako ocenjujejo učitelji stresnost posameznih obdobij šolskega leta. Prav tako nas je zanimalo, kako pogosto in s katerimi protistresnimi aktivnostmi se učitelji že ukvarjajo. Aromaterapija je pomembno in razvijajoče se področje, ki še zdaleč ni doseglo vseh svojih možnosti uporabe. Osrednja pozornost magistrske naloge je v iskanju najprimernejšega načina uporabe aromaterapije za dobro počutje učiteljev. Raziskava je pokazala, da uporaba mešanice eteričnih olj z difuzorjem izboljšuje splošno počutje učiteljev v šoli. Še uspešnejša pa se je izkazala individualna uporaba eteričnih olj v obliki aromatičnih olj ali žepnih inhalatorjev po nasvetu aromaterapevta. Sama raziskava je pomembna za razvoj aromaterapije, saj smo oblikovali priporočila za preprečevanje in zmanjševanje stresa pri učiteljih s pomočjo aromaterapije.
Keywords: aromaterapija, stres, zadovoljstvo, čustva, učitelji
Published: 05.07.2016; Views: 714; Downloads: 163
.pdf Full text (2,10 MB)

332.
Zagotavljanje psihosocialne pomoči policistom
Mija Božič Vehovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vsakodnevni pritiski sodobnega načina življenja, ki so posledica hitrega življenjskega ritma, izpostavljajo ljudi stresnim situacijam. Posledice so večinoma negativne, zato se jim človeški organizem poskuša upreti oziroma ustvariti obrambo pred nezaželenimi vplivi iz okolice. Človek je pod vplivom stresa, kadar oceni, da novonastale situacije ne zna ali ne more obvladati. Ker tudi policijsko organizacijo tvorijo samo ljudje, vpliv okolice na policiste ni nič drugačen kot na ostale navadne smrtnike. Med ljudmi namreč krožijo predstave, da so policisti ljudje z »debelejšo kožo«, da so manj dovzetni za najhujše stresne situacije, saj naj bi se prostovoljno odločili za poklic policista, in da zanje ne velja opravičevanje, da so doživeli stres ali da so se znašli v situaciji, ki je ne znajo ali je ne morejo sami razrešiti. Policijsko delo, ne policisti, je sploh posebno in drugačno od večine poklicev. Gre za delo v uniformi, v kateri se mora policist izpostavljati najrazličnejšim psihičnim in fizičnim obremenitvam, da ogroženega zdravja in življenja sploh ne omenjamo. V diplomskem delu je izpostavljena psihosocialna pomoč policistom, ki jim jo omogoča policijska organizacija, na nasprotni strani pa posameznik, ki se mora zavedati obstoja stresa, da bi ga znal prepoznati in se mu znal uspešno zoperstaviti. V začetku laičnega bralca seznanimo s policijskim poklicem, pravno podlago policijskih pooblastil in oblikami policijskega dela. V nadaljevanju pa je tematika primerna tudi (in predvsem) za policiste (ter ostale »interventne« poklice), saj pojasnjujemo stresne situacije, opredelimo stres in vrste stresa ter posledice vsega na policistih. V nadaljevanju se osredotočimo na individualno premagovanje stresa, ki v osrednjem delu preide na ponujanje psihosocialne pomoči na ravni delodajalca — policije. Zaključni del zajema opredelitev postavljenih hipotez in priporočil policistom, da morajo kljub dobri organizacijski podpori in pomoči biti tudi sami aktivni na tem področju, in če je treba, tudi poseči po institutu, ki ga zagotavlja delodajalec.
Keywords: policija, policisti, policijsko delo, stres, psihosocialna pomoč, diplomske naloge
Published: 13.10.2016; Views: 438; Downloads: 49
.pdf Full text (640,59 KB)

333.
Dejavniki in posledice izgorevanja medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege: podrobnejši pogled na etično sprejemanje odločitev
Katjuša Rajovec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Tempo današnjega časa, vse večja pričakovanja posameznika, notranje neravnovesje in drugi dejavniki lahko hitro sprožijo sindrom izgorelosti. Največkrat glavni krivec za nastalo situacijo postane stres. Izgorelost pa je pojem veliko večjih razsežnosti, ki sčasoma popolnoma ohromi našo osebnostno rast. Celoten proces se ne odvija samo na delovnem področju, ampak tudi na preostalih osebnostnih področjih. Izgorevanje ni samo problem ljudi, ampak tudi družbenega okolja, v katerem so zaposleni. Bolezen ima težke in dolgotrajne posledice, zato sta pomembna pravočasno ukrepanje in hitra prepoznava znakov. Izgorelost med zdravstvenimi delavci ne vpliva samo na področja, povezana s posameznikom, ampak ima pomemben vpliv tudi na odločanje in odzivanje posameznika ob pojavu etičnih dilem. Ob prisotnosti znakov izgorelosti lahko posameznik deluje v škodo pacientovemu zdravju, zmožnost sprejemanja odločitev, zlasti v situacijah, v katerih je prisotna etična dilema, pa je omejena. V magistrskem delu smo na vzorcu 41 ljudi ugotavljali dejavnike, povezane z izgorelostjo, in posledice izgorelosti. Med preučevane spremenljivke smo zajeli stresorje pri delu (tj. mogoč dejavnik), konflikt med delom in družino (tj. mogoč dejavnik), delovno zadovoljstvo (tj. mogoča posledica), telesno in duševno zdravje (tj. posledica). Dodatno smo sestavili tudi vrsto vprašanj za preverjanje etičnega sprejemanja odločitev in si ogledali, ali stopnja izgorelosti določa sprejemanje odločitev. Rezultati so pokazali pričakovano smer povezanosti med izgorelostjo ter preučevanimi dejavniki in posledicami. Analiza odgovorov v povezavi z etičnim sprejemanjem odločitev ni pokazala nikakršnih povednih rezultatov. Pridobljeni rezultati imajo nekatere pomembne implikacije za delo na področju zdravstvene nege.
Keywords: izgorelost, stres, etična dilema, odločanje, zdravstveni delavci
Published: 04.10.2016; Views: 794; Downloads: 162
.pdf Full text (1,46 MB)

334.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Keywords: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Published: 24.08.2016; Views: 811; Downloads: 47
.pdf Full text (14,46 MB)

335.
Obvladovanje vedenja in zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v vodilnih bolnišnicah štajerske regije
Jožefa Tomažič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Magistrsko delo predstavlja preučevanje odnosa čustvene kompetentnosti in vedenja na zavzetost zaposlenih na področju zdravstvene nege. Problem, ki ga pri vsakdanjem delu zaposlenih v zdravstveni negi zaznavamo je, da moderne zahteve sodobnega managementa in delo z bolnimi, črpajo čustva zaposlenih, zato je zelo pomembno, da zaposleni zaznavajo in obvladujejo svoja čustva, jih ustrezno izražajo in nadzorujejo. V teoretičnem delu prikazujemo pomen obvladovanja čustev pri zaposlenih v zdravstveni negi in izpostavimo pomen čustev pri delu s pacienti in medsebojnem sodelovanju. V empiričnem delu preučujemo povezanost vedenja preko obvladovanja čustev v povezavi z zavzetostjo za delo. Ugotavljamo statistično pomembne razlike med različnimi profili glede na čustveno kompetentnost, zavzetost za delo in delno tudi glede na življenjski slog. S kvantitativno raziskavo preučujemo povezavo med vedenjem zaposlenih v zdravstveni negi predvsem iz vidika obvladovanja čustev in zdravega življenjskega sloga in zavzetostjo za delo. Preučujemo torej opredelitve zaposlenih na področju zdravstvene nege do trditev glede čustvene kompetentnosti, življenskega sloga in zavzetosti za delo v dveh bolnišnicah Štajerske regije (n = 474). Rezultati raziskave so pokazali, da sta sposobnost obvladovanje čustev in zavzetost zaposlenih šibko, vendar statistično pomembno (p < 0,001 pri 1% tveganju) linearno povezani (r = 0,388). V razskavi smo tudi ugotovili, da sta starost in obvladovanje čustev neznatno linearno povezani (r = 0,055). Analiza rezultatov je pokazala, da je stres statistično pomembno negativno povezan z zazvzetostjo zaposlenih (p < 0,001). Pokazali smo namreč, da se z višanjem stopnje stresa, niža zavzetost za delo. Dokazali smo tudi, da sta čustvena kompetenca in zavzetost za delo šibko (r = 0,333), vendar statistično pomembno (p < 0,001) linearno povezani. Skozi analizo rezultatov smo ugotovili, da je dejavnik, ki najbolj vpliva na razlike v zavzetosti za delo zaposlenih v zdravstveni negi stres, saj smo dokazali, da stres statistično pomembno vpliva na zavzetost za delo zaposlenih v zdravstveni negi.
Keywords: zavzetost za delo, zdravstvena nega, čustvena inteligenca, čustvena kompetenca, vedenje, stres.
Published: 18.10.2016; Views: 891; Downloads: 133
.pdf Full text (2,09 MB)

336.
Stres pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske na mednarodnih mirovnih operacijah
Aleksandra Rajh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predmet naše diplomske naloge je bil predvsem stres na delovnem mestu, v raziskovalnem delu predvsem stres pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske na mednarodnih mirovnih operacijah. Na kratko smo predstavili tudi pojem stres, mednarodne mirovne operacije (MMO) in pa Slovensko vojsko (SV). Pri raziskovalnem delu smo izvedli anketiranje v dveh vojašnicah, v Vojašnici Vincenca Repnika in v Vojašnici generala Maistra, v katerih je anketo izpolnilo 105 pripadnikov stalne sestave SV. Iz analize podatkov smo ugotovili, kateri so največji stresorji za pripadnike na MMO. Postavili smo si štiri hipoteze, ki so zajemale nekatere stereotipne ideje javnih občil in slovenske civilne javnosti o SV na MMO. Izkazalo se je, da so stereotipi v neki meri še vedno resnični. To se je pokazalo pri dveh hipotezah. Ena od hipotez se nanaša na seksizem v SV, ki se tam še vedno pojavlja, saj je po mnenju premnogih vojska moška institucija. Prav tako se je izkazal za resničnega zadnji stereotip, ki govori o »nadrejenih, ki delajo pod veliko manjšim stresom kot njihovi podrejeni«. Ostali dve hipotezi smo zavrnili. Strah za svoje življenje, ki je bil nekoč vedno prisoten pri vojaških nalogah v tujini, dandanes pri pripadnikih stalne sestave SV ni več pogost. Hipoteza, ki trdi, da je družina prokreacije pomembnejša od primarne družine, torej stereotip o starejših (da so ti neuporabni, »za časom«, itd.), pri pripadnikih SV prav tako ni pogost. Tem je primarna družina (mati, oče) še kako pomembna.
Keywords: vojska, vojaki, mirovne operacije, stres, stres na delovnem mestu, preprečevanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published: 14.10.2016; Views: 539; Downloads: 34
.pdf Full text (1,28 MB)

337.
Samoporočani učinki petja na psihično blagostanje pri profesionalnih solističnih pevcih
Nina Murko Feguš, 2016, master's thesis

Abstract: Učinki petja na psihično blagostanje pevcev je tema, za katero je v zadnjem času vse več zanimanja, je pa še relativno slabo raziskana. Večina predhodnih raziskav se je osredotočala na pevce profesionalnih ali amaterskih zborov in v njih so ugotovili predvsem pozitivne učinke petja na psihično blagostanje pevcev. V našem magistrskem delu pa smo se osredotočili na raziskovanje učinkov petja na psihično blagostanje profesionalnih solističnih pevcev. Zanimalo nas je predvsem, kako petje vpliva na njihovo psihično blagostanje, njihovo samozavest in razpoloženje, zanimale pa so nas tudi povezave profesionalnega solističnega petja in stresnih dejavnikov. Osredotočili smo se še na preverjanje razlik, ki bi se izkazale med ženskimi in moškimi pevci, udeleženimi v raziskavi, in pa na razlike glede na različne zvrsti petja, ki jih ti izvajajo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Vzorec je zajemal 14 poklicnih pevcev (6 moških pevcev in 8 ženskih pevk), starih od 26 do 74 let. Ugotovili smo, da petje na splošno pozitivno vpliva na profesionalne solistične pevce in jim nudi sprostitev, srečo in zadovoljstvo. Pozitivni vplivi petja so se izkazali tudi na čustvenem področju (tj. izražanje in poglabljanje čustev, večja empatija) in na socialnem področju (tj. spoznavanje novih ljudi, sodelovanje z drugimi glasbeniki, večja splošna prepoznavnost) udeležencev. Petje prav tako večinoma pozitivno vpliva na samozavest in razpoloženje profesionalnih solističnih pevcev, vendar se zraven pojavljajo tudi številni stresni dejavniki (tj. občutek odgovornosti, trema, pritiski in pričakovanja ljudi, osebne težave idr.), ki jim občasno znižujejo občutek psihičnega blagostanja. Nekaj predvsem ženskih udeleženk je poročalo o tem, da njihova kariera zahteva več osebnega odrekanja v primerjavi z moškimi udeleženci, drugih bistvenih razlik med spoloma pa nismo zasledili. Največje občutene razlike pri petju glede na različne zvrsti so se izkazale med klasičnim oz. opernim petjem in popularnimi zvrstmi petja, kjer se je izkazalo klasično petje kot najzahtevnejša disciplina, tudi v fizičnem (kondicijskem) smislu. Pričujoče magistrsko delo omogoča boljše razumevanje tega, kako posamezniki udeleženi v raziskavi občutijo vplive petja na lastno psihično blagostanje. V primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki so bile opravljene z zbori, naše delo nakazuje tudi to ugotovitev, da se profesionalni solistični pevci soočajo z večjimi stresnimi dejavniki, kar jim občasno omejuje občutke pozitivnih vplivov petja na njihovo psihično blagostanje. Ti zaključki nam torej ponujajo dobro iztočnico za nadaljnje raziskave teh ugotovitev.
Keywords: petje, profesionalni solistični pevci, psihično blagostanje, samozavest, razpoloženje, stres.
Published: 09.08.2016; Views: 826; Downloads: 141
.pdf Full text (1,03 MB)

338.
Vpliv hrupa na proizvodni in izobraževalni proces
Sabina Hrašan, 2016, master's thesis

Abstract: Hrup kot nezaželena oblika zvoka postaja vedno večji onesnaževalec našega okolja. To delo obravnava vpliv hrupa v dveh različnih okoljih: v proizvodnji (podjetje Alba d. o. o.) in v pedagoški dejavnosti (Srednja šola Ravne). V obeh okoljih so bile izvedene meritve hrupa in njihova frekvenčna analiza. Meritve so pokazale, da raven hrupa nikjer ne presega zakonsko določenih vrednosti, razen v delavnicah, kjer je bilo prisotno brušenje, udarjanje s kladivom, rezkanje, delo s stroji in v mizarski delavnici. V teh okoljih je zato nujno delavcem zagotoviti ustrezno osebno varovalno zaščito. Frekvenčna analiza hrupa je opozorila na zelo škodljiv nizkofrekvenčni hrup ali infrazvok, ki so ga meritve zaznale v industriji, v razredu pa ne. Zaposleni so izpolnili tudi anketni vprašalnik, na osnovi katerega je bilo postavljenih 6 hipotez. S statistično analizo anketnih odgovorov so bile potrjene naslednje hipoteze: a) v največji meri vpliva hrup na učitelje tako, da občutijo nervozo; b) več proizvodnih delavcev kot učiteljev pozna sodelavce, ki slabo slišijo; c) bolj pogosto se hrup pojavlja med proizvodnimi delavci kot učitelji; d) obstajajo statistično značilne razlike v zdravstvenih težavah med učitelji, ki delajo v okolju, kjer se vsakodnevno pojavlja hrup in učitelji, ki delajo v okolju kjer se občasno pojavlja hrup. Ovrženi sta bili dve hipotezi: a) več kot 50% delavcev je mnenja, da ima težave s sluhom, ter b) učitelji so po prihodu iz službe raje v tišini kot proizvodni delavci. Rezultati izvedene raziskave potrjujejo, da hrup vzbuja nemir, deluje stresno, vpliva na človekovo zdravje in njegovo počutje in ker je vsak dan na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in tveganjem, ki jih ta lahko povzroči, bi tej problematiki morali v prihodnje posvetiti več pozornosti in raziskav.
Keywords: hrup, obremenitev hrupa, ekvivalentna raven, frekvenčna analiza, avralni in ekstraavralni škodljivi učinki hrupa, infrazvok, stres, zdravstvene težave, osebna varovalna oprema, naglušnost, ..
Published: 02.09.2016; Views: 706; Downloads: 89
.pdf Full text (2,11 MB)

339.
STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU X
Petra Zupančič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vse hitrejšega tempa življenja se posamezniki in podjetja vse pogosteje srečujejo s posledicam stresa, ki so lahko pozitivne ali negativne. Kažejo se predvsem v fizičnih, psihičnih in vedenjskih simptomih, ki na naše telo in duševno stanje negativno vplivajo. Vse težje se je izogniti stresnim situacijam, saj se z njimi srečujemo v delovnem okolju in zunaj delovnega okolja. Pomembno je, da podjetja in posamezniki znajo obvladati stres z raznimi tehnikami in metodami, in so pri tem uspešni. V diplomskem projektu smo vam predstavili stres na splošno, vrste stresa, simptome in posledice stresa, ter premagovanje stresa na ravni organizacije in na individualni ravni. Ker pa je stres na delovnem mestu vse pogostejši dejavnik, smo se zato odločili analizirati stres na delovnem mestu v izbranem podjetju X. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 81 zaposlenih ugotavljali najpogostejše dejavnike stresa na delovnem mestu in simptome, ki jih zaposleni najpogosteje opazijo. Zanimale pa so nas tudi strategije zmanjševanja stresa na delovnem mestu in individualne tehnike premagovanja stresa. Ugotovili smo, da je glavni povzročitelj stresa na delovnem mestu, slab odnos v kolektivu. Bolečine v hrbtenici in glavoboli, so najpogostejši fiziološki simptomi. Zaposleni se predvsem poslužujejo telesni aktivnosti, kot individualni tehniki premagovanja stresa. Metoda, ki jo podjetje uporablja za premagovanje stresa na delovnem mestu je organizacija različnih športnih dogodkov za zaposlene.
Keywords: stres, vrste stresa, simptomi stresa, posledice stresa, premagovanje stresa
Published: 09.11.2016; Views: 894; Downloads: 69
.pdf Full text (1,19 MB)

340.
Stres med člani negovalnega tima na psihiatričnem področju, v kliničnem okolju in v posebnem socialno-varstvenem zavodu
Urška Nemec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni stresu. Stres na delovnem mestu privede do velikih obremenitev, njegova posledica v zdravstveni negi je slabša kakovost zdravstvene nege. Različni avtorji so navedli, da so na psihiatričnem področju pogoste stresne situacije in da so osebe, ki obravnavajo paciente z duševnimi motnjami bolj podvržene stresu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila v posebnem socialno-varstvenem zavodu, kjer je bilo vključenih 37 članov negovalnega tima in v psihiatrični bolnišnici, kjer je bilo vključenih 36 članov negovalnega tima. Rezultati: Za anketirane so najbolj stresni dejavniki slabo nagrajevanje za opravljeno delo, slabi medsebojni odnosi med sodelavci in zmanjšan občutek varnosti ob nepredvidljivih pacientih. Anketirani velikokrat premišljujejo o službi tudi ko so doma in pogosto pomislijo na stres v delovnem okolju. Na delovnem mestu se srečujejo s fizičnim in/ali psihičnim nasiljem, ki ga izvajajo pacienti, pri tem pa so anketirani bili že večkrat ogroženi. Kljub temu so do pacientov z duševnimi motnjami strpni. Na terapevtsko komunikacijo, ki je ključnega pomena pri pacientu z duševno motnjo, včasih pozabljajo. Sklep: Stresnim situacijam, nasilju in različnim incidentom na psihiatričnem področju, tako v kliničnem okolju kot v posebnem socialno-varstvenem zavodu se ni mogoče popolnoma izogniti. Za medicinsko sestro, ki deluje v zdravstveni negi na psihiatričnem področju je pomembno, da ima dobre komunikacijske spretnosti in veščine za vzpostavljanje medsebojnih odnosov. Dobro razumevanje in poznavanje duševnih motenj, empatijo, terapevtsko komunikacijo mora ponotranjiti, saj so to lastnosti, ki zaposlenega na psihiatričnem področju primarno varujejo pred stresom, posledično pa pred nasiljem in incidenti s strani pacientov.
Keywords: psihiatrija, naloge medicinske sestre, stres, delovno mesto, izgorelost, socialno-varstveni zavod, psihiatrična bolnišnica
Published: 27.09.2016; Views: 552; Downloads: 164
.pdf Full text (461,40 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica