| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 473
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Finančni stres v združenih državah amerike
Manja Drofenik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k velikim spremembam v finančnem sistemu. Problem je, ker ne vemo, kakšne posledice bodo ti ukrepi povzročili v gospodarstvu. Opisali bomo, kakšen vpliv je imel finančni stres v ZDA v času pandemije covida-19 na posameznike in gospodarstvo. Ugotovili smo, da se je brezposelnost v ZDA v času pandemije covida-19 povečala za 10,4 %. Finančni sistem je treba ves čas spremljati, da lahko odkrijemo tveganja in ustrezno ukrepamo. Če želimo, da podjetje uspešno posluje v prihodnosti, je zelo pomembno, da spremljamo finančno stabilnost. Ugotovili smo, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost. Slednjo lahko merimo s pomočjo indeksov finančnega stresa. Tako smo s pomočjo indeksa CISS ter indeksov CFSI, KCFSI in STLFSI2 ugotovili, da se je v času pandemije covida-19 finančni stres povečal. Finančni stres velja za enega izmed najpomembnejših virov psiho-socialnega stresa. Od globalne finančne krize leta 2008 je finančni stres največji dejavnik stresa. Ugotovili smo, da stres pri posamezniku vpliva na njegovo produktivnost, motivacijo in delovno sposobnost. V času pandemije covida-19 se je vrednost borznega indeksa S&P 500 znižala, kar pomeni padec vrednosti delnic.
Keywords: CISS, FSI, S&P 500, finančna stabilnost, finančni stres, ZDA.
Published: 28.10.2021; Views: 10; Downloads: 2
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Čuječnost kot mediator med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi ter negativnimi vidiki psihološkega delovanja
Iva Štukelj, 2021, master's thesis

Abstract: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga.
Keywords: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija
Published: 28.10.2021; Views: 5; Downloads: 1
.pdf Full text (2,04 MB)

3.
Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresu
Polonca Borko, 2021, master's thesis

Abstract: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov.
Keywords: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres
Published: 26.10.2021; Views: 32; Downloads: 5
.pdf Full text (1,76 MB)

4.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Keywords: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Published: 25.10.2021; Views: 56; Downloads: 8
.pdf Full text (1,14 MB)

5.
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolah
Jasmina Denša, 2017, master's thesis

Abstract: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Keywords: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Published: 03.08.2021; Views: 200; Downloads: 29
.pdf Full text (1,49 MB)

6.
Psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje staršev otrok s posebnimi potrebami
Maja Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Prisotnost otroka s posebnimi potrebami (PP) za starše pogosto pomeni soočanje z zahtevami, ki vplivajo na njihovo psihično in telesno zdravje. Skrb za otroka s posebnimi potrebami vpliva na družinsko funkcioniranje, na zadovoljstvo s partnerskim odnosom, posledice vzgoje otroka s posebnimi potrebami pa se kažejo tudi na socialnem in finančnem področju. V magistrskem delu se bomo osredotočili na starše otrok s posebnimi potrebami, pri čemer želimo preučiti psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje otroka pri starših otrok s posebnimi potrebami ter izraženost le-teh konstruktov primerjati s starši normativnih otrok. Končni vzorec je zajemal 220 udeležencev, od tega 134 staršev otrok s posebnimi potrebami in 86 staršev normativnih otrok. Ugotavljamo, da starši otrok s posebnimi potrebami poročajo o nižjih vrednostih dimenzij psihološkega blagostanja z izjemo avtonomnosti, ki je pri starših otrok s PP višje izražena ter o višji količini stresa in pogostejšem vključevanju v šolanje otroka. Glede na vrsto otrokovega primanjkljaja ne ugotavljamo razlik v psihološkem blagostanju. Vendar ugotavljamo, da samski starši poročajo o višji osebnostni rasti. Kar se tiče doživljanja stresa, le-ta s časom narašča, vendar ta korelacija ni statistično pomembna. Glede na število primanjkljajev pri otroku s posebnimi potrebami ugotavljamo, da komorbidnost več primanjkljajev vodi v višji stres. Glede vključevanja v šolanje otroka ugotavljamo, da se starši mlajših otrok pogosteje vključujejo v šolanje otroka.
Keywords: starši otrok s posebnimi potrebami, psihološko blagostanje, stres, vključenost v šolanje
Published: 23.07.2021; Views: 195; Downloads: 14
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
Duševno zdravje osnovnošolskih učiteljev in prepoznavanje duševnih stisk pri učencih
Natalija Žist, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati nivo duševnega zdravja med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji in ugotoviti njegovo napovedno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk ter nudenju pomoči učencem v duševnih stiskah. Zanimalo nas je tudi, ali osnovnošolski učitelji menijo, da vedo dovolj o duševnih stiskah učencev in ali se njihova ocena lastne sposobnosti za obravnavo učencev v duševnih stiskah povezuje z njihovo zmožnostjo prepoznavanja in pripravljenostjo nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na vzorcu 230 osnovnošolskih učiteljev, smo izvedli dve logistični regresijski analizi in potrdili, da stopnja psihološkega blagostanja pri učiteljih pozitivno napoveduje njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Na podlagi izračunanih modelov logistične regresije pa nismo uspeli potrditi predpostavk, da stopnje stresa, anksioznosti in depresivnosti med učitelji negativno napovedujejo njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Kljub temu menimo, da je naša raziskava, ki je ena izmed redkih na tem področju, opozorila na pomembnost krepitve duševnega zdravja pri učiteljih in njihovega poznavanja duševnih stisk pri učencih za vzpostavljanje zdravega ter spodbudnega šolskega okolja.
Keywords: psihološko blagostanje, depresivnost, anksioznost, stres pri učiteljih, duševne stiske učencev
Published: 23.07.2021; Views: 171; Downloads: 29
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Tehnostres med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji
Verica Projkov, 2021, master's thesis

Abstract: Novonastala situacija s pandemijo COVID-19 je prinesla številne prilagoditve na delovnih mestih. Veliko število ljudi je bilo na neki način prisiljeno pričeti delati od doma, kar je posledično privedlo do povečane ravni stresa. Prav tako je delo od doma zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, za katero so zaposleni bolj ali manj usposobljeni. Višja kot je stopnja (tehno)stresa, večje so možnosti za pojavo nezaželenih oz. negativnih učinkov. Med poklice, ki pri svojem delu najbolj pogosto uporabljajo IKT, sodijo zaposleni v računovodstvu, marketingu, menedžmentu, arhitekti, dizajnerji ipd. Tej skupini so se pridružili tudi zaposleni v šolstvu, saj je izobraževanje v času pandemije COVID-19 prešlo v izobraževanje na daljavo. Pri tem so učitelji morali prilagoditi svoj način poučevanja, ki je zajel uporabo IKT. Glede na to, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni, predvidevamo, da so v koronačasu doživeli tehnostres v večji ali manjši meri. Simptome, povzročitelje in inhibitorje ter načine za spopadanje s tehnostresom in stresom smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Prikazana je tudi uporaba IKT v izobraževanju ter njene komponente in oblike učenja z njeno uporabo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je tehnostres vplival na osnovnošolske učitelje v Sloveniji. Še posebej nas je zanimalo, kako je povečana uporaba IKT vplivala na slovenske osnovnošolske učitelje v času pandemije koronavirusa. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da starost vpliva na raven tehnostresa, in sicer so starejši učitelji bolj izpostavljeni tehnostresom kot mlajši. Kar se tiče povzročiteljev tehnostresa, pa smo ugotovili, da sta tehnokompleksnost in tehnopreobremenjenost glavna povzročitelja tehnostresa pri starejših učiteljih. Glede stopnje poučevanja smo spoznali, da je tehnokompleksnost glavni razlog za tehnostres pri zaposlenih v šolski svetovalni službi. Ne nazadnje pa smo ugotovili, da so starejši učitelji in učitelji razrednega pouka doživeli višjo raven tehnostresa v času pandemije.
Keywords: stres, tehnostres, IKT, slovenski osnovnošolski učitelji, izobraževanje na daljavo
Published: 23.07.2021; Views: 183; Downloads: 46
.pdf Full text (1,68 MB)

9.
Spoprijemanje s stresom in motivacija na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X
Mitja Cigan, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali spoprijemanje s stresom in motivacijo na delovnem mestu v klicnem centru v podjetju X. Za pisanje magistrskega dela s takim naslovom smo se odločili zato, da bi poudarili pomembnost soočanja s stresom na delovnem mestu in motivacijo zaposlenih, ter za ozaveščanje organizacij, kakšno vrednost jim predstavljajo njihovi človeški viri. Področje spoprijemanja s stresom in motivacije na delovnem mestu je dandanes izrednega pomena za organizacije, ki želijo uspeti na trgu. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opisali področje in opredelili problem. V tem delu smo prav tako opredelili namene, cilje in hipoteze naše raziskave. Poleg tega smo predstavili naše predpostavke in omejitve ter določili predvidene metode raziskovanja. V drugem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu, pri čemer smo najprej opredelili in interpretirali stres po domačih in tujih avtorjih. Spoznali smo, da obstaja več vrst stresa, ter opisali vzroke za njegov nastanek. Nato smo se poglobili v posledice stresa na delovnem mestu – tako na individualni kakor tudi na sistemski ravni. Opisali smo tudi ukrepe za premagovanje stresa s strani posameznika in organizacije, sklepni del tega poglavja pa smo zaključili s strategijami za zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Tako smo spoznali pomen preoblikovanja dela, fleksibilnega delovnega časa, analize in opredelitve vlog, ustvarjanja ugodne organizacijske klime, komunikacije in dobrih delovnih odnosov, delovnih pogojev ter raznolikosti in razgibanosti dela. V tretjem delu magistrskega dela smo spoznali različne opredelitve motivacije, osredotočili pa smo se na motivacijo na delovnem mestu. Tako smo navedli in opisali najpogostejše motivacijske dejavnike: višino plačila in druge denarne nagrade, stalno zaposlitev, priznanja in pohvale, komunikacijo, možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja, organiziranost dela, možnost napredovanja, medsebojne odnose in sodelovanje pri poslovnih ciljih. Poudarili smo pomen vloge vodje pri motiviranju zaposlenih ter se seznanili z možnimi ovirami pri motiviranju. Sledilo je četrto poglavje, kjer smo empirično raziskali stres in motivacijo na delovnem mestu. Podrobneje smo predstavili podjetje X ter namen, cilje in rezultate naše raziskave. Na podlagi rezultatov smo potrdili ali ovrgli naše hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih spoznanj. Na koncu smo zapisali ugotovitve, ki so bile podkrepljene s pregledom analize rezultatov, in organizaciji predlagali določene novosti in izboljšave.
Keywords: stres na delovnem mestu, spoprijemanje s stresom, strategije za zmanjšanje stresa, motivacija na delovnem mestu, motivacijski dejavniki, ovire pri motiviranju
Published: 30.06.2021; Views: 125; Downloads: 52
.pdf Full text (1,46 MB)

10.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot
Laura Pistotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Keywords: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Published: 17.06.2021; Views: 188; Downloads: 62
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica