1. Delo skozi čas - zgodovina in prihodnost delovnega časa : magistrsko deloMitja Gros, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava 6-urni delovnik kot alternativno obliko organizacije dela, ki lahko predstavlja odgovor na družbene, zdravstvene in ekonomske izzive sodobnega časa. V teoretičnem delu je analiziran zgodovinski razvoj delovnega časa od industrijske revolucije do danes, z upoštevanjem ekonomskih, političnih in tehnoloških dejavnikov, ki so oblikovali trajanje in dojemanje dela. Izpostavljena je povezava med delovnim časom ter produktivnostjo, zdravjem in ravnovesjem med delom in zasebnim življenjem. Posebna pozornost je namenjena sodobnim eksperimentom s 6-urnim delovnikom, zlasti v skandinavskih državah, kjer so raziskave pokazale potencialne koristi, pa tudi organizacijske izzive.
Empirični del temelji na dveh polstrukturiranih intervjujih z zaposlenima v slovenskem podjetju, ki deluje po načelih šesturnega delovnika. Ugotovitve kažejo, da krajši delovni čas pozitivno vpliva na zaznavanje utrujenosti, kakovost prostega časa in občutek čustvene stabilnosti. Stres se je zmanjšal predvsem pri manj odgovornih delovnih mestih, medtem ko so razlike v produktivnosti zaznane predvsem na ravni količine, ne kakovosti opravljenega dela. Delodajalci v obravnavanem primeru 6-urni delovnik podpirajo. Delo predstavlja prispevek k razumevanju vpliva krajšega delovnega časa na posameznika v kontekstu sodobnega kapitalističnega delovnega okolja.
Keywords: šesturni delovnik, delovni čas, produktivnost, zdravje, stres, ravnovesje med delom in življenjem, sociologija dela
Published in DKUM: 26.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (1022,12 KB) |
2. Vloga telesne dejavnosti na duševno zdravje pri učiteljih : magistrsko deloMitja Gros, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje povezave med telesno dejavnostjo in duševnim zdravjem učiteljev, ki predstavljajo eno izmed najbolj obremenjenih poklicnih skupin. V teoretičnem delu je predstavljena širša opredelitev pojmov telesne dejavnosti, duševnega zdravja ter dejavnikov, ki vplivajo na psihosocialno počutje posameznika, s posebnim poudarkom na učiteljih kot specifični populaciji. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna metoda intervju s šestimi učitelji osnovnih in srednjih šol, različnih starosti, delovnih okolij in osebnih življenjskih slogov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji, ki več časa namenjajo telesni dejavnosti, poročajo o boljšem duševnem zdravju, nižjem stresu, višji samopodobi in večji motivaciji za delo. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vprašanju, kako telesna dejavnost vpliva na učiteljevo poklicno učinkovitost in dolgoročno vzdržnost pri opravljanju pedagoškega poklica. Analiza intervjujev razkriva, da telesna dejavnost pomembno prispeva k večji odpornosti na stresne situacije, boljšemu obvladovanju čustvenih obremenitev ter k splošnemu občutku zadovoljstva v osebnem in poklicnem življenju. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da je telesna dejavnost ključni varovalni dejavnik, ki pomembno prispeva k psihosocialnemu blagostanju učiteljev. Ima pa tudi širše implikacije: lahko služi kot podlaga za oblikovanje različnih podpornih programov za učitelje, kot so promocija zdravja na delovnem mestu, organizirane športne aktivnosti ali programi za obvladovanje stresa. Prav tako nakazuje potrebo po sistemskih ukrepih v izobraževalnih ustanovah, ki bi spodbujali telesno dejavnost zaposlenih kot del strategij za krepitev duševnega zdravja, preprečevanje izgorelosti ter povečanje poklicne učinkovitosti.
Keywords: telesna dejavnost, učitelji, duševno zdravje, stres, izgorelost
Published in DKUM: 26.11.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (763,83 KB) |
3. Merjenje, opazovanje in spremljanje bančnega stresa v dobi umetne inteligence : primer na kabelskih novicah temelječega indeksa bančnega stresaDejan Romih, Sabina Taškar Beloglavec, Nejc Fir, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Banke so hrbtenica gospodarstva, zato ni vseeno, v kakšnem stanju so. Finančna kriza leta 2008 je povzročila potrebo po merjenju, opazovanju in spremljanju stanja v finančnem sistemu. V tem poglavju predstavljamo na kabelskih novicah temelječi indeks bančnega stresa, ki omogoča merjenje, opazovanje in spremljanje bančnega stresa. Z njim dopolnjujemo nabor meril finančne stabilnosti, ki jih lahko oblikovalci politike in raziskovalci uporabljajo pri svojem delu. Ugotovili smo, da je na kabelskih novicah temelječi indeks bančnega stresa primer uporabe umetne inteligence v ekonomiji.
Keywords: banka, kabelska novica, stres, Združene države Amerike
Published in DKUM: 24.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (4,20 MB) |
4. Na kabelskih novicah temelječi indeks finančnega stresa : primer uporabe umetne inteligence v ekonomijiDejan Romih, Nejc Fir, Silvo Dajčman, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Motnje v delovanju finančnega trga ali drugega dela finančnega sistema ogrožajo stabilnost finančnega in posledično tudi realnega sektorja, zato je pomembno, da jih prepoznamo in odpravimo. V tem poglavju predstavljamo na kabelskih novicah temelječi indeks finančnega stresa, ki omogoča merjenje, opazovanje in spremljanje finančnega stresa, ki kaže na motnje v delovanju finančnega trga. Z lokalnoprojekcijskim modelom ocenjujemo vpliv šokov v finančnem stresu na ameriško gospodarstvo in njegov finančni sistem. Ugotovili smo, da je na kabelskih novicah temelječi indeks finančnega stresa lahko koristen pripomoček za oblikovalce politik (centralne bančnike) in raziskovalce, ki jih to področje zanima. Je tudi primer uporabe umetne inteligence v ekonomiji.
Keywords: finančni stres, indeks, kabelska novica, stres, Združene države Amerike
Published in DKUM: 24.11.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (4,20 MB) |
5. Stabilizacija superoksid dismutaze (sod) iz Pleurotus ostreatusLuna Kuselj, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava stabilizacijo encima superoksid dismutaze (SOD), izoliranega iz Pleurotus ostreatus, užitne gobe z odličnimi antioksidativnimi lastnostmi. Glavni namen raziskave je bil proučiti metode sproščanja intracelularnih encimov iz micelija P. ostreatus, nato pa razviti sistem enkapsulacije izolirane SOD za njeno stabilizacijo. Celice P. ostreatus smo odprli z uporabo dveh različnih metod: s konvencionalno metodo mehanske homogenizacije z rotor-stator homogenizatorjem in z izpostavitvijo superkritičnemu ogljikovemu dioksidu (SC CO2). Učinkovitost celične lize smo ovrednotili z Bradfordovo metodo, s katero smo določili koncentracijo sproščenih intracelularnih encimov, nato pa še z modificirano Marklundovo metodo, s katero smo določili aktivnost izolirane SOD. Encimski ekstrakt smo nato enkapsulirali v alginatne kroglice, ki smo jih izpostavili simulirani želodčni (SGF) in simulirani črevesni tekočini (SIF), da bi in vitro proučili sproščanje SOD v telo. Za karakterizacijo površinskih in strukturnih lastnosti ter kemijske sestave alginatnih kroglic smo uporabili vrstični elektronski mikroskop z emisijsko disperzijsko spektroskopijo (SEM-EDS). Prisotnost funkcionalnih skupin v alginatnih kroglicah smo določili s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Rezultati so pokazali, da je mehanska homogenizacija pri lizi celičnih sten bolj učinkovita. Z njo smo dosegli sprostitev 4,07 mg proteinov na g P. ostreatus, medtem ko s SC CO2 le 0,0629 mg proteinov na g P. ostreatus. Specifična aktivnost SOD je bila pri obeh metodah primerljiva. Natrijev alginat se je izkazal kot odlično enkapsulacijsko sredstvo, ki vzdrži pH pogoje želodca in omogoči postopno sproščanje aktivne SOD v tankem črevesju, kar je ključnega pomena za potencialno peroralno aplikacijo. V SGF se je zaradi kislih pogojev sproščena SOD takoj deaktivirala, medtem ko je bila v SIF najvišja specifična aktivnost SOD dosežena po 180 min izpostavitve. Tedaj je za mehansko homogeniziran vzorec znašala 86,2 % začetne specifične aktivnosti enkapsuliranega vzorca, za SC CO2 vzorec pa 91,4 %. Na podlagi dobljenih rezultatov smo zaključili, da odpiranje celic z mehansko homogenizacijo in enkapsulacija v alginat nudita obetavno strategijo za kontrolirano dostavo encima SOD v tarčna področja znotraj prebavnega trakta.
Keywords: Pleurotus ostreatus, antioksidativni stres, superoksid dismutaza, enkapsulacija, alginatne kroglice
Published in DKUM: 20.11.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (2,83 MB) |
6. Stresne obremenitve zaposlenih: vpliv velikosti podjetja na raven stresaNeva Florjančič, 2025, master's thesis Abstract: Stres nas spremlja na vsakem koraku sodobnega življenja. Bodisi v osebnem življenju, zaradi družinskih odnosov, finančnih skrbi in ostalih sprememb ali v delovnem okolju, kjer podlegamo delovnim zahtevam, časovnim pritiskom, negotovosti zaposlitve in vplivu odnosov z našimi sodelavci in nadrejenimi. Čeprav je kratkoročen stres spodbuden in celo koristen za povečanje motivacije in učinkovitosti, pa lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v resne fizične in psihične posledice.
Zaposleni, ki doživljajo visoko raven stresa na delovnem mestu nimajo energije za učenje, rast in sodelovanje v podjetju, prav tako pa ima ta negativen vpliv na njihovo zasebno življenje. Postanejo »izgoreli«, kar se kaže v telesni in duševni izčrpanosti ter posledično povečani odsotnosti z dela. Potemtakem stres vpliva na zadovoljstvo pri delu in uspešnost, kar pa neposredno vpliva tudi na delovanje podjetja.
Za podjetje so te posledice večplastne. Poleg neposrednih stroškov, povezanih z bolniškimi odsotnostmi in fluktuacijo kadra, se pojavljajo tudi posredne posledice, kot so zmanjšana produktivnost, učinkovitost, slabša kakovost dela in upad zadovoljstva strank. Dolgoročno lahko pomanjkljivo obvladovanje stresa vpliva na organizacijsko kulturo in ugled podjetja ter zmanjša konkurenčnost na trgu.
Zaradi te problematike, smo se odločili v magistrskem delu podrobneje raziskati stres in njegove značilnosti, izgorelost na delovnem mestu ter načine obvladovanja stresa. Osredotočili smo se na dve podjetji; veliko podjetje X in malo podjetje Y. Zastavili smo si šest hipotez, katere smo preverjali s podrobno analizo, tj. na podlagi pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika. Tako smo med seboj primerjali obe podjetji, da bi ugotovili, ali velikost podjetja vpliva na raven stresa, ki ga zaposleni doživljajo na delovnem mestu. Na podlagi odprtega dela anketnega vprašalnika pa smo oblikovali predloge oz. rešitve za podjetja, kako na učinkovite načine zmanjšati raven stresa svojih zaposlenih.
Rezultati empiričnega dela so pokazali, da imajo na raven stresa zaposlenih ključen vpliv predvsem delovne obremenitve, plače, ugodnosti in napredovanja ter način vodenja, pri čemer se te bistveno ne razlikujejo glede na velikost podjetja. V podjetju X se kot najmočnejši stresorji izkazujejo delovne obremenitve in časovni pritiski, med katerimi zaposleni še posebej izpostavljajo odgovorno in zahtevno delo. V podjetju Y pa izstopa vir stresa povezan s plačami, ugodnostmi in napredovanji, pri čemer zaposleni menijo, da napredovanja ne temeljijo na znanju in trudu, ter da nimajo možnosti za nadaljni karierni razvoj. V obeh podjetjih so poudarili razmišljanje o službi izven delovnega časa, kar potrjuje, da je stres na delovnem mestu močno povezan z neravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem.
Na osnovi zgoraj omenjenih rezultatov smo s preverjanjem hipotez problem le dodatno potrdili. Preobremenjenost zaradi obsega dela je izrazitejša pri zaposlenih v manjšem podjetju, medtem ko se v velikem podjetju kot pomemben stresor kaže predvsem neučinkovita organizacija dela. Prav tako se je delno potrdilo, da so v manjšem podjetju medosebni odnosi boljši in da zaposleni v velikem podjetju doživljajo več nezadovoljstva glede plač, ugodnosti in napredovanj, čeprav rezultati niso povsem izpolnili zastavljenih kriterijev. Ugotovili smo še, da delovni pogoji ne predstavljajo večjega vira stresa, kot smo predvidevali, prav tako pa razlike v razmejitvi poklicnega in zasebnega življenja med podjetjema niso bile statistično potrjene.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, raven stresa, stresni dejavniki, malo podjetje, veliko podjetje.
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (3,12 MB) |
7. Stres pri delu zaposlenih v srednji ekonomski šoli XMatej Škodič, 2025, master's thesis Abstract: Eden ključnih mehanizmov, ki je človeku skozi celotno dobo obstoja omogočal preživetje, je način, kako se je posameznik odzval na dražljaje iz okolja. Že od prazgodovine naprej je mehanizem stresa oziroma reakcija našega organizma na nevarnosti spodbudila tako imenovani odziv boj ali beg, kar je lahko pomenilo razliko med življenjem in smrtjo. Kljub temu da je v sodobnem času primerov, ko bi bilo naše življenje neposredno ogroženo, toliko manj, pa se ljudje s stresom srečujemo na vsakem koraku. Ljudje se na enake dražljaje odzivamo različno, zato tudi stres kot odziv na vsakega izmed nas vpliva drugače. Kadar stresa ne obvladujemo oziroma stres obvladuje nas, se začnejo pojavljati številni negativni učinki in posledice, zato je stres, imenovan tudi »tihi ubijalec«, povzročitelj številnih bolezni in ena največjih nevarnosti sodobnega časa.
S stresom se srečujemo tako v zasebnem življenju, kakor tudi na delovnem mestu, na katerem preživimo skoraj četrtino svojega življenja. Z magistrskim delom smo želeli podrobneje spoznati in preučiti stres, pri čemer smo se osredotočili na stres, prisoten v delovnem okolju.
V teoretičnem sklopu magistrskega dela smo najprej predstavili definicije različnih avtorjev, ki so preučevali stres. Predstavili smo različne vrste stresa in nekatere modele strokovnjakov ter raziskovalcev, s katerimi želijo razložiti mehanizem delovanja stresa. Navedli in kategorizirali smo možne povzročitelje stresa – tako imenovane stresorje – in izpostavili fiziološke, psihološke ter vedenjske simptome stresa. Z vidika posameznika in organizacije smo predstavili možne posledice ter načine soočanja s stresom.
V empiričnim delu smo na primeru izbrane srednje šole želeli stres preučiti v praksi. Zanimalo nas je, kako se s stresom soočajo učitelji srednje ekonomske šole X. S pomočjo spletnega anketnega vprašalnika smo naredili raziskavo, s katero smo predhodno zastavljene domneve potrdili oziroma ovrgli. Z orodji za statistično obdelavo podatkov smo pridobljene odgovore analizirali in predstavili izsledke. Prvenstveno so nas zanimali simptomi in dejavniki, ki zaposlenim povzročajo največ stresa. Predpostavili smo, da na doživljanje stresa pomembno vpliva čas tekom leta, ko so zaposleni bolj ali manj podvrženi stresu, narava dela, razlika med učnimi programi in delovna doba. Ugotovili smo, da razlike med učnimi programi in delovna doba ne vplivajo na doživljanje stresa, medtem ko narava dela in različna časovna obdobja med letom za zaposlene pomenijo večjo stresno obremenitev. Na koncu naloge smo podali nekaj predlogov in izhodišč za učinkovito in uspešno upravljanje stresa.
Keywords: srednja šola, stres, stres na delovnem mestu, učitelji
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,45 MB) |
8. Upravljanje človeških virov v zdravstvu: strategije za preprečevanje izgorelostiKsenja Videnšek, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Izgorelost je med zdravstvenimi delavci resna težava, ki negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost oskrbe in učinkovitost organizacije. Magistrsko delo raziskuje, kako lahko strategije upravljanja človeških virov prispevajo k preprečevanju izgorelosti v zdravstvu.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature z uporabo metod deskriptivne analize in tematske sinteze. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Web of Science in SAGE, z upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Kakovost člankov je bila ocenjena s pomočjo CASP orodja.
Rezultati: Analiza je pokazala, da so ključni dejavniki izgorelosti stres, slabo delovno okolje in pomanjkanje podpore. Učinkovite strategije za preprečevanje izgorelosti vključujejo čuječnost in tehnike sproščanja (npr. joga, glasba), ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, izboljšanje komunikacije in timskega dela ter oblikovanje delovnega okolja, ki spodbuja dobro počutje.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je celostni pristop bistven pri zmanjševanju izgorelosti. Vodstvo mora spodbujati psihosocialno varnost, zagotavljati usposabljanja in spremljati počutje zaposlenih. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na dolgoročne učinke teh strategij ter na njihovo izvajanje v različnih zdravstvenih okoljih.
Keywords: poklicni stres, zdravstveno osebje, zmanjševanje stresa na podlagi čuječnosti, management
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (654,56 KB) |
9. Psihološki dejavniki uspeha v podjetništvuMaša Mori, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava pomen psiholoških dejavnikov pri uspehu podjetnikov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti podjetništva v povezavi s psihologijo ter psihološki dejavniki, ki jih literatura najpogosteje povezuje z uspehom, kot so samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres ter ciljna usmerjenost. Teorija poudarja, da omenjene lastnosti podjetniku omogočajo premagovanje izzivov, sprejemanje odločitev v negotovih razmerah in doseganje dolgoročnih ciljev. V empiričnem delu naloge so bili rezultati pridobljeni z anketo med podjetniki. Analiza je pokazala, da podjetniki največji pomen pripisujejo vztrajnosti, samozavesti in prilagodljivosti. Manjšo vlogo imajo naklonjenost k tveganju in notranji nadzor, kar nakazuje, da podjetniki uspeha ne povezujejo neposredno s tveganjem, temveč s premišljenostjo in osebno stabilnostjo. V odprtih vprašanjih so kot pomemben dejavnik pogosto izpostavili tudi komunikacijo, ki je v literaturi redkeje obravnavana, a se v praksi kaže kot bistvena za uspešno podjetniško delovanje. Raziskava tako potrjuje, da imajo psihološki dejavniki pomembno vlogo pri uspehu podjetnikov. Rezultati ponujajo praktične usmeritve za razvoj ključnih osebnostnih lastnosti ter odpirajo prostor za nadaljnje raziskave, ki bi še bolj povezale teoretična spoznanja in prakso.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, psihološki dejavniki uspeha, samozavest, naklonjenost k tveganju, notranji nadzor, vztrajnost, prilagodljivost, odpornost na stres, ciljna usmerjenost
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,77 MB) |
10. Učinki programa promocije zdravja na zaposlene v podjetju xLea Epih, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava učinke programa promocije zdravja na zaposlene v podjetju X. V sodobnem svetu s hitrim načinom življenja v prostem času in na delovnem mestu so tveganja povezana s sedečimi delovnimi mesti, stresom in z nezdravim življenjskim slogom vse bolj razširjena, zato je izvajanje programov promocije zdravja nujen ukrep za krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Problematika, ki jo delo izpostavlja, se nanaša na to, kako podjetja s pomočjo programov promocije zdravja zmanjšujejo tveganja za bolezni, absentizem in izgorelost ter hkrati povečujejo zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.
Namen dela je bil ugotoviti, ali podjetje X zadostno in učinkovito izvaja program promocije zdravja ter kakšni so učinki programa na zaposlene. Z vprašalnikom smo zbrali podatke o navadah zaposlenih glede zdravega načina življenja ter poznavanje in udeležbo v programu promocije zdravja.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen zdravega življenjskega sloga in večinoma pozitivno ocenjujejo izvajanje programa. Najpogosteje se udeležujejo organiziranih športnih aktivnosti in izobraževanj, kot ključne učinke pa navajajo boljše obvladovanje stresa, večjo motivacijo ter manjšo bolniško odsotnost. Ugotovili smo, da bi si zaposleni želeli več raznolikih aktivnosti, dostopnost aktivnosti programa za vse zaposlene in boljšo komunikacijo o obstoječih možnostih.
Keywords: promocija zdravja, zdravje, sedeča delovna mesta, stres, ergonomija
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,13 MB) |
