| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 536
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko delo
Kaja Gradišnik, Kaja Logar, undergraduate thesis

Abstract: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Keywords: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 82; Downloads: 12
.pdf Full text (3,62 MB)

2.
Doživljanje izvajalcev zdravstvene nege ob izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja
Anton Koželj, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Reanimacijski postopki spadajo med ene izmed najbolj stresnih intervencij v urgentni medicini. Diplomanti zdravstvene nege, ki pri teh postopkih sodelujejo, so zaradi omenjenega izpostavljeni določenim stresorjem, ki bolj ali manj učinkujejo nanje. Namen doktorske disertacije je ugotoviti vrste in nivo stresorjev, ki jih doživljajo diplomanti zdravstvene nege ob in po sodelovanju v reanimacijskih postopkih.
Keywords: diplomanti zdravstvene nege, urgentna medicina, doživljanje oživljanja, stres, čustva.
Published in DKUM: 12.01.2024; Views: 162; Downloads: 43
.pdf Full text (4,55 MB)

3.
Izgorelost zaposlenih: vzroki in posledice
Jure Jenko, 2023, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu naloge smo najprej na splošno pogledali kaj sploh je izgorelost in kako na njo gledajo različni avtorji. V tem poglavju smo predelali simptome in stopnje izgorelosti, prav tako smo primerjali razlike med izgorelostjo in stresom. V naslednjem poglavju smo se ukvarjali z vzroki zaradi katerih pride do izgorelosti. Najprej smo pregledali vzroke povezane s posameznikom, kasneje z delovnim okoljem in nazadnje z zasebnim življenjem posameznika. V zadnjem teoretičnem poglavju pa je bil poudarek na posledicah in okrevanju po izgorelosti. Ta poglavje smo razdelili na psihološke in fiziološke posledice in posledice povezane z organizacijo. Na koncu je sledilo okrevanje in različne metode povezane s tem. Kasneje smo anketirali naključne zaposlene osebe predvsem z namenom, da ugotovimo kakšno je poznavanje simptomov izgorelosti in splošna ozaveščenost o vzrokih in posledicah. Prav tako nas je zanimalo v kolikšni meri zaposleni prejemajo informacije o izgorelosti s strani organizacije v kateri so zaposleni in če jim v podjetju nudijo kakršnakoli izobraževanja in delavnice, ki bi večale ozaveščenost o tej tematiki in jo posledično preprečevale. Intervjuvali smo tudi tri osebe, ki so pred časom že izgorele in so si po tej grozni bolezni že opomogle. V naših dveh analizah smo ugotovili, da nekaj ozaveščenosti o izgorelosti ljudje še vseeno imajo, predvsem so zelo dobro prepoznali simptome izgorelosti. Osebe, ki so bile priče izgorelosti nekoga v njihovi bližini so bolje ozaveščene o vzrokih in posledicah izgorelosti, kot osebe, ki tega niso izkusile. Ugotovili smo tudi, da o ozaveščenosti med mlajšimi in starejšimi ljudmi ni razlik. Najbolj pomembna ugotovitev te raziskave pa je bila, da zaposleni ne prejemajo ustreznih informacij glede izgorelosti s strani organizacij v katerih so zaposleni.  Zaradi teh ugotovitev svetujemo vsem organizacijam, da izvajajo čim več izobraževanj, ki so povezane s to tematiko, saj bo večja ozaveščenost o izgorelosti pripomogla k zmanjšanju procenta izgorelih ljudi in posledično manjše finančne izgube za podjetje. 
Keywords: Izgorelost, zaposleni, stres, organizacija
Published in DKUM: 11.01.2024; Views: 186; Downloads: 26
.pdf Full text (1,46 MB)

4.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anže Berra, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali stopnjo stresa in zadovoljstva na delovnem mestu v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Osredotočili smo se tudi na opis kaj je stres, tehnike kako se soočiti s stresom, kakšno je zadovoljstvo z delom in opisali dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in opisali Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Rezultati raziskave kažejo, da je glavni razlog za nezadovoljstvo med zaposlenimi preobremenitev. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, ter menijo, da stres na delovnem mestu vpliva na medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da se zaposleni soočajo s stresom tako, da se pogovorijo z družino, prijatelji, sodelavci. Največ pa jih za soočanje s stresom izvaja športne dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da se 23 anketirancev od 50 ne strinja, da so za opravljeno delo primerno nagrajeni. Ugotovili smo tudi, da 17 anketirancev od 50 radi prihajajo na delovno mesto in da se ne strinjajo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja.
Keywords: zadovoljstvo na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, zaporski delavci, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.01.2024; Views: 159; Downloads: 17
.pdf Full text (848,40 KB)

5.
Prednosti in slabosti dela od doma in z njim povezan stres
Meta Brvar, 2023, master's thesis

Abstract: Delo na daljavo, delo od doma ali teledelo − ta delovna ureditev ostaja. Vse več podjetij ugotavlja, da se je število njihovih delavcev na daljavo v preteklih letih povečalo in bo le še raslo zaradi globalnih sprememb, kot jih je povzročila pandemija covida-19. Delo zunaj tradicionalnega pisarniškega okolja prinaša nove priložnosti in izzive za organizacije in posameznike. Možnost dela od doma ustvarja finančne in produktivne prednosti za posameznike ter prednosti v zvezi z delovno avtonomijo, mobilnostjo in zadovoljstvom pri delu, vendar pa ima delo od doma tudi negativne učinke na zaposlene. Delavci na daljavo so izpostavljeni drugačnim okoljskim značilnostim kot delavci na običajnem delovnem mestu, saj delajo od doma preko tehnologije, tako da je lahko vir stresa drugačen. V empiričnem delu smo raziskali splošno dobro počutje zaposlenih pri delu od doma in ugotovili, da je prihranek vožnje na delovno mesto primarna prednost dela od doma, zamegljena meja med osebnim in delovnim življenjem pa glavna slabost in glavni dejavnik za prisotnost stresa pri delu od doma. Izzivi in slabosti dela od doma kažejo, da morajo biti podjetja pozorna in premišljena pri pristopu k temu načinu dela ter načrtovanju, izvajanju in natančnem prilagajanju svojih programov dela od doma, sicer postane stres eden od možnih neželenih negativnih učinkov. Čeprav v empirični raziskavi nismo zaznali povečanega stresa zaradi dela od doma v primerjavi z običajnim delovnim mestom, povzemamo priporočila za učinkovito vodenje in uspeh ter zadovoljstvo zaposlenih kot tudi organizacije. Vodenje z zgledom, postavljanje jasnih pričakovanj, pogosto komuniciranje, spremljanje in modeliranje primernega delovnega vedenja je le nekaj ključnih priporočil, ki jih podajamo v tej študiji.
Keywords: delo od doma, delo na daljavo, teledelo, stres.
Published in DKUM: 23.11.2023; Views: 260; Downloads: 66
.pdf Full text (1,68 MB)

6.
Stres med nogometaši v nogometnem klubu
Vito Milošević, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Vsak posameznik se na praktično vsakem področju v svojem življenju srečuje s stresom. Na različne ljudi stres različno vpliva, od osebe pa je odvisno, kako se z njim spopada. Ker je stres in pa odziv na stres pri vsakem posamezniku drugačen, je težko točno določiti načine, kako se z njim spopadati. Stres je lahko tako pozitiven kot negativen, odvisno pa je, kako ga posameznik doživlja in kako se z njim spopada. Poznamo veliko simptomov, ki telesu sporočajo, da je oseba pod prevelikim stresom. Če ob simptomu reakcija posameznika ni pravilna, lahko hitro pride tudi do različnih posledic, ki so lahko blage, ali pa tudi zelo nevarne. Prav zaradi teh posledic je pomembno, da vsak posameznik poišče načine, kako bi stres zmanjšal. Pri tem lahko pomagajo različne fizične in psihične vaje, komunikacija in še mnogi drugi načini. Stres doživljajo tudi nogometaši, bodisi profesionalni, bodisi amaterski. Vsak nogometaš je zaradi različnih razlogov izpostavljen stresu, ki ga lahko moti tudi pri njegovih nogometnih predstavah, zato je pomembno, da ga kar se da omeji. Obvladovanju stresa morejo veliko pozornosti posvečati tako nogometaši sami, kot tudi klubi, za katere igrajo, saj klubom pojav stresa pri njihovih nogometaših ne prinaša nič dobrega. V drugem delu diplomskega dela pa smo na podlagi podatkov, pridobljenih iz teoretičnega dela, preverili stres pri nogometaših v nogometnih klubih. S tem smo v empiričnem delu ugotovili, v kolikšni meri je stres prisoten med nogometaši, kako na njih vpliva in kako se je z njim najbolje spoprijeti.
Keywords: : stres, vpliv stresa, premagovanje stresa, povzročitelji stresa, stresorji, nogomet
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 253; Downloads: 38
.pdf Full text (1,36 MB)

7.
Analiza finančnega stresa v izbranih državah evrskega območja
Natalija Kovačec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza leta 2008 je povzročila motnje v delovanju finančnega sistema. S tem je spodbudila oblikovalce ekonomske politike k opazovanju in spremljanju finančnega stresa v finančnem sistemu ali njegovih delov. Za merjenje finančnega stresa se uporabljajo indeksi finančnega stresa. V evrskem območju uporabljamo sestavljeni kazalnik sistemskega stresa oz. CISS, s katerim merimo trenutno stanje finančne nestabilnosti v finančnem sistemu. Ta indeks uporabljajo ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike, kot je Evropska centralna banka. V diplomskem delu bomo obravnavali finančni stres v izbranih državah evrskega območja. Na koncu bomo podali priporočila za oblikovalce ekonomske politike. Omejili se bomo na štiri države evrskega območja: Francijo, Italijo, Nemčijo, Španijo ter na obdobje pred finančno krizo leta 2008 in po njej. Ugotovili smo, da je finančna kriza leta 2008 vplivala na povečanje finančnega stresa v vseh štirih državah. Dosedanje raziskave kažejo, da finančni stres negativno vpliva na gospodarstvo. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da pozorno opazujejo in spremljajo razmere na finančnem trgu.
Keywords: CISS, evrsko območje, finančni stres
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 276; Downloads: 40
.pdf Full text (2,08 MB)

8.
Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznost
Metka Belcl, 2023, master's thesis/paper

Abstract: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Keywords: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 372; Downloads: 56
.pdf Full text (1,90 MB)

9.
Mediacijska vloga kvalitete spanja in moderatorska vloga kronotipa v odnosu med uporabo socialnih omrežij in duševnim zdravjem : magistrsko delo
Urška Vršič, 2023, master's thesis

Abstract: Uporaba socialnih omrežij (skrajšano USO) je aktivnost, ki je pri mladih odraslih in adolescentih nekaj normativnega, vsakdanjega in vedno bolj priljubljenega. Kljub njeni razširjenosti ima lahko USO tudi negativne posledice za nas. Glede na raziskave, se USO negativno povezuje s kakovostjo spanja, kronotipom in duševnim zdravjem. V naši raziskavi smo preverili kompleksne odnose med prej omenjenimi spremenljivkami pri študentih iz Slovenije. Zanimalo nas je, ali kakovost spanja mediira odnos med USO in duševnim zdravjem. Zraven tega smo preverili, če je kronotip moderator odnosa med USO in kakovostjo spanja ter odnosa med kakovostjo spanja in duševnim zdravjem. Izvedli smo longitudinalno študijo s krajšim časovnim razmikom. Vzorec je sestavljalo 161 udeležencev, od tega je bilo 80,1 % žensk in 16,1 % moških. Povprečna starost je znašala 22,4 let (SD = 2,5). Za merjenje USO smo uporabili vprašalnik o uporabi socialnih omrežij, s katerim smo izmerili značilno USO ter čustveno doživljanje ob USO. Duševno zdravje študentov smo preverili s skrajšano verzijo lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21). Spremenljivki vezani na spanje smo preverili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI) ter vprašalnikom jutranjosti in večernosti (MEQ). Meritve USO, kakovosti spanja in duševnega zdravja smo opravili trikrat v treh tednih. Rezultati so pokazali, da samo lestvica čustvenih doživljanj v prvem tednu statistično značilno negativno napoveduje kakovost spanja v drugem tednu. Prav tako lestvica čustvenih doživljanj, statistično značilno negativno napoveduje duševno zdravje v tretjem tednu. Kakovost spanja je delno mediirala na odnose med lestvico čustvenih doživljanj in duševnim zdravjem študentov. Kronotip se ni izkazal za statistično značilnega moderatorja v teh odnosih.
Keywords: socialna omrežja, kakovost spanja, kronotip, depresivnost, anksioznost, stres.
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 227; Downloads: 81
.pdf Full text (1,04 MB)

10.
Osveščenost staršev glede stresa in stisk njihovih otrok v 1. razredu osnovne šole : diplomsko delo
Daša Ličina, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Osveščenost staršev glede stresa in stisk njihovih otrok v 1. razredu osnovne šole sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na stres in stiske otrok, nato smo se poglobili v vzroke za nastanek, načine spoprijemanja in vlogo odraslih. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s starši prvošolcev javnih in zasebnih osnovnih šol. Zanimalo nas je, koliko znanja imajo starši na področju stresa in stisk otrok, kako se s tem spoprijemajo in ali znajo ustrezno prepoznati simptome stresa in stisk pri lastnem otroku. Spletni anketni vprašalnik je bil aktiven od meseca maja 2022 do avgusta 2022, v tem času nam je uspelo zbrati 86 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljene odgovore pa smo obdelali s programom SPSS. Pridobljeni rezultati in ugotovitve nakazujejo na dobro seznanjenost staršev na področju stisk in stresa otrok ter spremljanje le-tega, hkrati pa nakazujejo, da starši na podlagi opazovanja telesnega in čustvenega počutja lastnega otroka ne opazijo ali ne znajo ustrezno oceniti, ali je njihov otrok v stiski ali pod stresom.
Keywords: Otroci, starši, osveščenost, stres, stiske
Published in DKUM: 03.10.2023; Views: 279; Downloads: 46
.pdf Full text (2,13 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica